Izhodišča
Več predhodnih raziskav je pokazalo, da lahko aerobna vadba pozitivno vpliva na kognitivne funkcije starostnikov. Avtorji povzete raziskave so domnevali, da bi z uvajanjem aerobne vadbe v življenje mlajših odraslih ljudi lahko preprečili ali omilili starostni kognitivni upad.
Namen raziskave
Oceniti učinkovitost vpliva aerobne vadbe na kognitivne sposobnosti zdravih odraslih oseb.
Metodološke značilnosti
V randomizirano raziskavo so vključili 132 zdravih, kognitivno normalnih odraslih nekadilcev med 20 in 67 let, ki so bili po kriteriju Ameriške zveze za srce (ang. American Heart Association, AHA) podpovprečno telesno dejavni. Preiskovance so naključno razdelili v dve enako veliki skupini (n = 66). Kontrolna skupina je izvajala raztezne vaje in vaje za krepitev mišic, poskusna skupina pa aerobne vaje, kjer se jim je moral srčni utrip povišati na 75% maksimalne vrednosti glede na spol in starost. Vsak preiskovanec je pod nadzorom vadil štirikrat na teden, 24 tednov. Raziskava je potekala od maja 2011 do aprila 2016, saj so preiskovanci lahko sami izbrali, kdaj bodo pričeli s sodelovanjem v raziskavi.
Na začetku raziskave ter po 12 in 24 tednih so vsem preiskovancem izmerili aerobno zmogljivost (VO2max) ter določili indeks telesne mase (ITM). S standardiziranimi testi so ocenili kognitivne funkcije (IQ, izvršilne funkcije, epizodični spomin, hitrost procesiranja, jezik, pozornost, kratkoročni spomin). Ob začetku in po 24 tednih so preiskovancem slikali možgane z MR ter analizirali debelino možganske skorje.
Rezultati
Do konca raziskave je ostalo v poskusni skupini 44 in v kontrolni skupini 50 preiskovancev. V skupini, ki je aerobno trenirala, se je aerobna kapaciteta po 24 tednih statistično pomembno zvišala, ITM se je znižal, izboljšali pa so se tudi rezultati testov izvršilnih funkcij, in to bolj pri starejših preiskovancih (60 let) kot pri mlajših (40 let). Meritve drugih kognitivnih funkcij niso pokazale statistično pomembnih sprememb po 24 tednih glede na izhodiščne vrednosti. Pri skupini, ki je aerobno vadila, se je po 24 tednih povečala tudi debelina možganske skorje v srednji čelni vijugi. Učinek ni bil odvisen od starosti preiskovancev.
Zaključki
Raziskava je pokazala, da 6 mesecev aerobne vadbe pri nekdaj neaktivnih odraslih povzroči izboljšanje izvršilnih funkcij in da je ta učinek večji pri starejših preiskovancih. Pomembno je poudariti, da so izvršilne funkcije med prvimi možganskimi funkcijami, ki kažejo starostni upad. Zato je rezultat, ki govori v prid izboljšanju teh funkcij z aerobno vadbo, spodbuden. Avtorji ne obrazložijo pomena povečane debeline možganske skorje srednje čelne vijuge ali povezave te spremembe s funkcijskimi izidi raziskave, a ugotovitev potrjuje izsledke predhodnih raziskav o strukturnih spremembah možganov v povezavi z aerobno vadbo. Zanimivo je, da aerobna vadba v tej raziskavi ni imela pomembnega učinka na rezultate preizkusov spomina, saj laično povezujemo upad kognitivnih funkcij v starosti prav z bolezensko pozabljivostjo.
Povzela: Kristina Colja
Komentar strokovnjaka
Raziskava je dobro zasnovana in rezultati so v veliki meri pričakovani. Gre za majhna, a statistično značilna izboljšanja izvršilnih funkcij pri preiskovancih, ki so aerobno vadili (izraziteje pri starejših preiskovancih kot pri mlajših). Seveda z vadbenim programom zmerne aerobne vadbe ni mogoče pridobiti izstopajočih izvršilnih (eksekutivnih) sposobnosti in postati vrhunski menedžer, vsekakor pa gre še za en dokaz, da telesna vadba koristi možganom.
S precejšnjo mero zadržanosti pa je treba sprejeti rezultate o povečani debelini čelne skorje po aerobni vadbi, za kar je težko najti prepričljivo fiziološko razlago.
Prof. dr. Aleš Blinc dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Effect of aerobic exercise on cognition in younger adults: A randomized clinical trial. Stern Y, MacKay-Brandt A, Lee S, McKinley P, McIntyre K, Razlighi Q s sod. Neurolog. 2019; 92(9): e905-e916. DOI: 10.1212/WNL.0000000000007003