Izhodišča in namen raziskave

Dolgi COVID-19 opredeljujejo vztrajni simptomi vsaj štiri tedne po okužbi s SARS-CoV-2, ki lahko prizadenejo različne organske sisteme in krnijo bolnikovo kakovost življenja. Pojavnost je najvišja pri necepljenih in bolnikih, ki so v akutni fazi okužbe potrebovali bolnišnično oskrbo, vendar dejavniki tveganja še niso povsem opredeljeni. Ker se kot enega pomembnejših mehanizmov, ki verjetno botrujejo razvoju dolgega COVID-19, pojmuje tudi kronično vnetje, so avtorji povzete raziskave preverjali, ali lahko dejavniki zdravega življenjskega sloga, ki učinkujejo protivnetno, prispevajo k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19.

Metodološke značilnosti

V prospektivno opazovalno raziskavo so vključili podatke, pridobljene od 32.249 preiskovank iz kohorte trenutno potekajoče longitudinalne raziskave Nurses’ Health Study II, ki od leta 1989 preučuje vpliv raznolikih dejavnikov, vključno z življenjskim slogom, na zdravje 116.429 medicinskih sester v ZDA. Posameznice, vključene v povzeto raziskavo, so leta 2015 in 2017 z uporabo validiranih vprašalnikov poročale o različnih vidikih svojega življenjskega sloga in med aprilom 2020 ter novembrom 2021 poročale o pozitivnem izvidu testiranja na SARS-CoV-2 in simptomih dolgega COVID-19 (vključno s podatki o morebitnem bolnišničnem zdravljenju).

Raziskovalci so opredelili šest dejavnikov življenjskega sloga, na katere so lahko preiskovanke v večji ali manjši meri vplivale same, in oblikovali »točkovnik zdravega življenjskega sloga« (angl. Healthy Lifestyle Score), kjer so za vsako doseženo ciljno vrednost posamezne kategorije (indeks telesne mase med 18,5 in 24,9; trenutne in pretekle nekadilke; med 5 in 15 g alkohola dnevno  – t. i. zmerno uživanje; vsaj 150 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na teden; vsaj 7 do 9 ur spanca na noč in vsaj 60 % maksimalnega seštevka točk na vprašalniku, s katerim so preverjali kakovost prehranskih izbir) preiskovankam dodelili eno točko.

V osrednjo statistično analizo so vključili 1981 preiskovank, ki so se okužile s SARS-CoV-2, in izračunali relativno tveganje za dolgi COVID-19 glede na število zbranih točk ter glede na prisotnost ali odsotnost točke v vsaki posamezni kategoriji. Pri tem so upoštevali starost, etnično pripadnost, stopnjo dosežene izobrazbe, višino prihodkov, pridružene bolezni, vključenost v delo v COVID-19 enotah in cepilni status. Izvedli so tudi deset dodatnih statističnih analiz za preverbo rezultatov osrednje analize, pri katerih so upoštevali strožje kriterije glede vključevanja in izključevanja preiskovank na podlagi pridobljenih podatkov.

Rezultati

Povprečna starost vseh vključenih preiskovank je znašala 65,9 let. Skoraj vse (97,2 %) so se glede etnične pripadnosti opredelile kot belke, 28,7 % pa jih je bilo v času samoporočanja zaposlenih v zdravstvu. Pri 1981 preiskovankah, ki so poročale o akutni okužbi s SARS-CoV-2, sta bili etnična zastopanost in povprečna starost primerljivi s siceršnjim vzorcem, aktivno zaposlenih jih je bilo 42,8 %, o simptomih dolgega COVID-19 pa jih je poročalo 44 %. Relativno tveganje za dolgi COVID-19 je upadalo z naraščajočim številom doseženih točk: preiskovanke s 5 ali 6 točkami so imele 49 % nižje tveganje od preiskovank, ki niso dosegle niti ene točke. Indeks telesne mase med 18,5 in 24,9 ter vsaj 7 do 9 ur spanca na noč sta bila dejavnika, statistično značilno povezana z nižjim relativnim tveganjem za dolgi COVID-19 tudi ob upoštevanju vseh ostalih demografskih, družbenoekonomskih in zdravstvenih značilnosti, med preiskovankami, ki so poročale o simptomih dolgega COVID-19, pa je bila pogostnost vseh simptomov (z izjemo glavobola ter motenj voha in okušanja) nižja pri tistih z večjim seštevkom točk. Rezultati dodatnih analiz so se povečini ujemali z rezultati osrednje analize: nekoliko šibkejše povezave so opazili v modelih, iz katerih so izključili preiskovanke, ki so kot edini simptom dolgega COVID-19 navajale utrujenost, in pri modelih, kjer so izključili zmeren vnos alkohola izmed dejavnikov zdravega življenjskega sloga. Izračunali so še, da bi bilo v primeru vzročne povezanosti med dejavniki zdravega življenjskega sloga in nižjim tveganjem za dolgi COVID-19 mogoče preprečiti 36 % vseh primerov, če bi vse preiskovanke zbrale vsaj 5 točk.

Zaključki

Avtorji na podlagi izsledkov zaključujejo, da bolj zdrav življenjski slog (ponazorjen z večjim številom zbranih točk) lahko prispeva k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19 po akutni okužbi. To pojasnjujejo z izsledki drugih raziskav, ki povezujejo kronično vnetje, motnje v imunskem odzivu in v strjevanju krvi  – stanja, ki verjetno vsaj delno prispevajo k razvoju dolgega COVID-19 – z debelostjo, kajenjem, pomanjkanjem spanca in telesne dejavnosti, nezdravim načinom prehranjevanja ter prekomernim vnosom alkohola. Med prednostmi svoje raziskave izpostavljajo zasnovo, ki je upoštevanje vidikov zdravega življenjskega sloga z validiranimi vprašalniki ocenila še pred pandemijo COVID-19 in zbirala podatke o pogostosti dolgega COVID-19 v aktivni fazi pandemije, med pomanjkljivostmi pa pomanjkanje raznolikosti v demografskih značilnostih preučevane kohorte, pomanjkanje podatkov o podtipu SARS-CoV-2, ki bi lahko vplivala na pojavnost dolgega COVID-19, in zanašanje na samoporočane podatke. Ker zaradi zasnove raziskave ni mogoče sklepati o vzročnosti, izpostavljajo potrebo po dodatnih raziskavah za preverbo vpliva zdravju koristnih sprememb življenjskega sloga na tveganje za dolgi COVID-19 in druge kronične sindrome, nastale po akutnih okužbah.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.