Predpostavka o koristih zmernega uživanja alkohola za zdravje temelji na izsledkih (predvsem epidemioloških) raziskav, ki so preverjale povezavo med različno visokimi vnosi alkohola in relativnim tveganjem za smrt iz kateregakoli vzroka, vključno s srčno-žilnimi zapleti. Obdelavi podatkov, zajetih v teh raziskavah, je sledil izris hormestične krivulje, znane tudi kot »krivulje v obliki črke J« (ang. J-shaped curve), ki je pokazala, da je relativno tveganje najmanjše pri vnosu 6 g alkohola dnevno, kar znaša približno pol standardne enote alkohola. Konkaviteta krivulje – vnos, ki je še sovpadal z nižjim relativnim tveganjem – je zajemala do štiri enote dnevno za moške in do dve enoti dnevno za ženske. Relativno tveganje za zaplete v tem razponu je bilo manjše tako v primerjavi z večjim uživanjem alkohola kakor tudi s popolno abstinenco, kot možno razlago pa so raziskovalci navajali antioksidativne in protivnetne učinke alkohola. [1] Slednji naj bi izhajali iz polifenolnih spojin, ki so zlasti visoko zastopane v rdečem vinu, zato se je uveljavilo prepričanje, da kozarec rdečega vina ob kosilu (ki naj bi bilo v idealnih razmerah pripravljeno v skladu z načeli mediteranskega tipa prehranjevanja) zdravju ne škoduje in mu morda celo koristi. [2] 

Kljub temu pa nekateri znanstveniki dvomijo v veljavnost tega prepričanja, saj trdijo, da gre pri izrisu hormestične krivulje za prehudo poenostavitev, ki ne upošteva širokega razpona vzrokov za srčno-žilne zaplete, pri nekaterih raziskavah pa tudi za metodološko pomanjkljivost, saj so za abstinente označile tiste preiskovance, ki v času raziskav niso uživali alkohola, a so bili zaradi predhodno visokega vnosa alkohola podvrženi večjemu tveganju za zdravstvene zaplete. [1, 3] 

Zanimivi so tudi izsledki raziskave, ki je na velikem vzorcu kitajskih preiskovancev izvedla tako klasično epidemiološko kot tudi mendelsko analizo. Avtorji raziskave so na premeten način izkoristili dve lastnosti vzorca. Prva je bila, da so del preiskovancev predstavljali nosilci določenih alelov za encim aldehidne dehidrogenaze, ki zmanjšujejo delovanje encima, preiskovanci s temi aleli pa zaradi neprijetnih učinkov kopičenja acetaldehida prej prekinejo pitje alkohola. Druga prednost je bila, da so vključili tudi preiskovanke, ki so bile v veliki večini popolne abstinentke in so tako predstavljale »naravno« kontrolno skupino. Vse preiskovance so spremljali deset let in beležili srčno-žilne zaplete, vključno z možgansko kapjo in srčnim infarktom. Klasična epidemiološka analiza, pri kateri so podatke o vnosu alkohola pridobili s samoporočanjem preiskovancev, je pokazala obstoj hormestične krivulje, kjer je zmeren vnos alkohola sovpadal z manjšim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Po drugi strani pa mendelska analiza, ki je upoštevala vpliv alelov na vnos alkohola, tovrstnih rezultatov ni dala, saj je tveganje za možgansko kap naraščalo z naraščajočim vnosom alkohola. Pri tveganju za srčni infarkt so bili izsledki mendelske analize manj premočrtni, delno verjetno tudi zato, ker je v preiskovani populaciji tveganje za srčni infarkt v splošnem dokaj nizko. Analiza preiskovank pa je pokazala, da prisotnost različnih alelov sama po sebi ni vplivala na srčno-žilno zdravje. Čeprav so preiskovanci v raziskavi večinoma uživali žgane pijače in ne rdečega vina, kar bi lahko predstavljalo metodološko pomanjkljivost, avtorji izpostavljajo, da so kljub temu s klasično epidemiološko analizo vseeno pridobili hormestično krivuljo. Ker žgane pijače polifenolnih spojin skoraj ne vsebujejo in je njihov koristen vpliv na zdravje (še) manj verjeten, to po njihovem mnenju izkazuje pomanjkljivost klasičnih epidemioloških analiz za oblikovanje trdnih zaključkov o koristi alkohola za zdravje. [4] 

Domnevni koristi alkohola za srčno-žilno zdravje odločno nasprotujejo tudi najnovejša priporočila Svetovne zveze za srce (ang. World Heart Federation), ki odsvetujejo vsakršno uživanje alkohola. Priporočila zavračajo izsledke v prid zmernemu uživanju alkohola kot metodološko pomanjkljive, nedosledne in pristranske. Sodeč po raziskavah, na katerih priporočila temeljijo, varna meja za vnos alkohola ne obstaja, po drugi strani pa je njegovo uživanje povezano s številnimi zdravstvenimi zapleti, od srčno-žilnih bolezni, kognitivnega upada in spektra fetalnih alkoholnih motenj do nekaterih rakavih obolenj. [5] Podobno kažejo tudi izsledki nedavne raziskave, ki je izračunala delež rakavih obolenj v letu 2020, ki ga lahko pripišemo uživanju alkohola. Čeprav rezultati kažejo zlasti na škodljiv vpliv tveganega in čezmernega pitja alkohola, je nezanemarljiv delež rakavih obolenj mogoče pripisati tudi zmernemu vnosu. [6] 

V splošnem lahko torej trdimo, da se konsenz znanstvene srenje preveša v smer odsvetovanja uživanja alkohola. Severnoameriška prehranska priporočila za obdobje 2020-2025 poudarjajo, da se lahko uživanja alkoholnih pijač tudi vzdržimo, če pa jih že uživamo, naj moški ne spijejo več kot dve standardni enoti dnevno, ženske pa ne več kot eno. Priporočila odsvetujejo začetek pitja iz kakršnegakoli vzroka in vsakršno uživanje alkohola nosečnicam, mladoletnim, kroničnim bolnikom in osebam, ki se spopadajo z odvisnostjo od alkohola. [7]

Povzela: Lana Blinc, dr. med. 

Komentar strokovnjaka

Možnost obstoja koristnih vplivov zmernega uživanja alkohola je v preteklosti vzbujala precej zanimanja, tako med znanstveniki kot v splošni populaciji – nekateri so morda po tihem celo upali, da se bo povezava izkazala za resnično, čeprav ta nikoli ni imela trdne podlage. Še najbližje nečemu, kar bi lahko spominjalo na smiselno razlago ugodnih učinkov uživanja alkohola, so bili domnevni ugodni učinki v vinu prisotnega resveratrola. Toda odmerek resveratrola, ki v kliničnih raziskavah pokaže omembe vredne učinke, se ponavadi giblje v okolici 1 grama dnevno – če sklepamo na podlagi analitskih raziskav vina, bi morali za takšen vnos resveratrola zaužiti med 500-2700 L rdečega vina ali 2500-17500 L belega vina. S tem v mislih se zdi precej neverjetno, da bi resveratrol v občasnem kozarcu vina lahko bil kakorkoli odgovoren za pokazano povezavo zmernega uživanja vina z ugodnimi učinki na zdravje.

Precej bolj verjetno je, da so prvotne povezave zmernega uživanja alkohola z ugodnimi učinki posledica metodoloških pomanjkljivosti starejših raziskav. V to smer se vse bolj nagiba tudi teža dokazov novejših in metodološko precej bolj tesnih poizvedovanj. Tako na primer sistematična analiza Global Burden of Diseases, Injuries and Risk Factors Study (GBD) iz leta 2016 zaključuje, da je stopnja uživanja alkohola, ki minimizira posameznikovo tveganje, 0 g etanola na teden. Avtorji GBD prav tako navajajo, da ima alkohol negativne posledice na zdravje, ki so nezanemarljive in večje od predhodno domnevanih – v 2016 je bilo uživanje alkohola sedmi najpomembnejši dejavnik tveganja tako za smrt kot za nezmožnosti prilagojena leta življenja. Po ocenah GBD 2016 je uživanje alkohola vzrok smrti za 1.5-3 % žensk in 5.8-8 % moških. Breme uživanja alkohola je še posebno močno pri starostni skupini 15-49 let, kjer predstavlja celo glavni vzrok za število izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja.

 Nenad Kojić