Izhodišče in namen raziskave

Cilj raziskave je bil preučevanje povezave med telesno aktivnostjo in umsko zmogljivostjo pri preiskovankah srednjih let. Raziskovalci so domnevali, da naj bi večja količina telesne aktivnosti žensk v srednjih letih sovpadala z boljšo umsko zmogljivostjo, ki se kaže v boljših rezultatih na testih za merjenje določene kognitivne funkcije, in nižjo stopnjo umskega upada.

Metodološke značilnosti

Izvirni raziskovalni članek je temeljil na kohortni raziskavi, v katero sta bili sprva, med letoma 1996 in 1997, vključeni 3302 posameznici. Vključitveni kriteriji so med drugim bili: starost med 42 in 52 let, intaktna maternica, prisotnost vsaj enega jajčnika, odsotnost hormonske terapije in prisotnost vsaj ene menstruacije v zadnjih treh mesecih. Sledenje in kognitivno testiranje kohorte je trajalo do leta 2017. Končni rezultati kognitivnih testov so bili zbrani za 2709 sodelujočih. Vrednotenje umskih zmogljivosti je temeljilo na merilnem inštrumentu Symbol Digit Modalities Test (SDMT, s točkovnim razponom 0-110), medtem ko je sledenje fizičnim aktivnostim potekalo s pomočjo vprašalnika Kaiser Physical Activity Survey (KPAS).

Rezultati in zaključki raziskave

Ob statistični analizi in upoštevanju številnih izključitvenih dejavnikov (med drugim tudi izpuščanje testiranj in prisotnost možganske kapi po začetku raziskave) je bilo v rezultate raziskave vključenih 1718 žensk. Raziskava je pokazala upad umskih sposobnosti s staranjem, hitrost upadanja pa se je naglo pospešila po 61. letu starosti. Verbalni epizodični spomin je začel upadati pri 58. letu, delovni spomin pa po 61. letu. Osnovni modeli so predpostavili povezavo med višjo ravnjo telesne aktivnosti ter boljšimi umskimi sposobnostmi in verbalnim spominom, ne pa tudi delovnim spominom. V prilagojenih modelih, ki so upoštevali še demografske značilnosti, faktorje, povezane z menopavzo, in druge parametre, ni bilo povezave med ravnjo fizične aktivnosti in rezultati kognitivnih testov. Čeprav je primerjava številnih podobnih kohortnih raziskav nakazala, da je telesna aktivnost povezana z nižjim upadom umskih sposobnosti, je potrebno upoštevati njihove omejitve. V večini od teh raziskav je bila srednja starost, v kateri je bila ocenjevana fizična aktivnost, med 70 in 80 let. Tako je mogoče, da je upad kognitivnih sposobnosti vzrok za zmanjšano telesno aktivnost, ne pa njegova posledica. Poleg tega večina tovrstnih raziskav preiskovancev ni spremljala dlje časa. Povzeta raziskava prav tako ni pokazala povezave med spremembo v telesni aktivnosti in kognitivnih funkcijah skozi čas. Dodatne raziskave s podobno metodologijo, ki bi začele preiskovance spremljati v njihovih srednjih letih ali še bolj zgodaj, bi lahko pripomogle k jasnejši opredelitvi in boljšemu razumevanju vpliva telesne dejavnosti na upad umskih sposobnosti.

Avtorica povzetka: Nina Jadrič

Komentar strokovnjaka

Gre za veliko raziskavo z dolgotrajnim spremljanjem preiskovank, ki je pokazala drugačen rezultat od mnogih predhodnih opazovalnih raziskav. Greendale in sodelavci niso opazili počasnejšega kognitivnega upada pri telesno dejavnejših preiskovankah, če so upoštevali učinke demografskih značilnosti, menopavznih simptomov, jemanja nadomestne hormonske terapije, diabetesa in hipertenzije. Avtorji zaključujejo, da bi pozitivne rezultate predhodnih raziskav morda lahko razložila »obratna vzročnost«: manjša telesna dejavnost zaradi kognitivnega upada.

Vabljeni komentar k članku, ki ga je v JAMA Network Open napisal Arthur F. Kramer (JAMA Network Open 2021; 4(3):e215153. doi:10.1001/jamanetworkopen.2021.5153), opozarja, da povezave med telesno dejavnostjo in ohranjanjem kognitivnih funkcij ne moremo kar ovreči. Res obstajajo longitudinalne raziskave, ki podobno kot Greendale in sodelavci niso našle povezave med telesno dejavnostjo in kognitivnim upadom, obstajajo pa tudi dobre raziskave, ki so potrdile pomembno povezanost med telesno dejavnostjo in kognitivnimi funkcijami. Potrebne bodo dodatne raziskave, ki bodo bolj objektivno merile telesno dejavnost (npr. s štetjem korakov, stopnic ipd., kar ponujajo pametni telefoni) in zajele večji spekter kognitivnih funkcij.

Dokler dileme ne bodo razjasnjene, ne moremo zgrešiti, če ostanemo telesno dejavni, saj ima gibanje mnoge dokazane pozitivne učinke na posameznike.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med