Izhodišča in namen raziskave

Misel, da lahko preudarna raba zdravilnih zelišč, v skladu z ljudsko modrostjo in zdravo kmečko pametjo, odpravi potrebo po zdravniški obravnavi, je privlačna, saj – zlasti v dobi nizkega splošnega zaupanja v uradne medicinske smernice in dvoma v smoter ter veljavnost znanstvenega raziskovanja – navidezno opolnomoči slehernika in mu povrne možnost tvornega odločanja o lastni usodi. A pasti in preprek je veliko: le malokdo je dovolj vešč zeliščarstva, da bi z gotovostjo lahko ločil med zdravilno in strupeno rastlino. Tudi če izberemo pravo zel, je skoraj nemogoče vnaprej napovedati moč učinka, saj se količina (ne)želenih snovi v rastlinah spreminja skladno z razmerami, ki so jim med rastjo, nabiranjem in morebitno pripravo izpostavljene.

Čeprav so učinkovine, ki jih predpiše zdravnik, kemijsko zelo podobne ali celo enake tistim, ki se nahajajo v zeliščih, in četudi je v tabletah, kapsulah in sirupih prisotna natančno določena količina tistih spojin, ki (preverjeno) lajšajo tegobe, zaradi katerih sploh razmišljamo o zeliščarstvu, to zavedanje ni vselej v pomoč. Marsikdo ob tem pomisli tudi na neprijetne vidike zdravniške obravnave (od bolečih preiskav ter pomanjkanja časa, sočutja in posluha pri zdravnikih do dolgotrajnega čakanja v vrsti takrat, ko se nam najbolj mudi), ki nas (še bolj) odvrnejo od iskanja tovrstne pomoči.

Zlato sredino tako predstavljajo prehranska dopolnila z rastlinskimi izvlečki, ki z všečnimi slikami zelišč na embalaži spodbujajo romantične predstave o naravni poti do zdravja in dobrega počutja, obenem pa zato, ker so lično zložena na policah lekarn in specializiranih prodajaln, vzbujajo tudi občutek varnosti. Žal je ta občutek varljiv, saj so prehranska dopolnila za razliko od formalno opredeljenih terapevtskih učinkovin (tj. zdravil) podvržena bistveno manj strogim predpisom o izdelavi, oglaševanju in trženju, zato se njihova dejanska sestava lahko pomembno razlikuje od navedb na embalaži. To lahko pomeni, da je v pripravku manj ali sploh nič učinkovine, ki jo embalaža oglašuje, lahko pa je prisotna tudi v bistveno višji količini od navedene in skupaj s primesmi, ki uporabniku škodijo. Ker se vse, kar zaužijemo, presnavlja v jetrih (glej tudi jetrna presnova ksenobiotikov), se zastrupitve in neželene posledice uživanja tako zdravil kot prehranskih dopolnil pogosto kažejo z jetrnimi okvarami.

V Mreži spremljanja jetrnih okvar zaradi uporabe zdravil in prehranskih dopolnil (angl. Drug Induced Liver Injury Network, DILIN), programu zbiranja in analize podatkov bolnikov, ki so zaradi jetrnih okvar obravnavani v različnih zdravstvenih ustanovah širom ZDA, so ugotovili, da je delež jetrnih okvar zaradi prehranskih dopolnil z zeliščnimi izvlečki med letoma 2003 in 2004 znašal 7 %, med letoma 2013 in 2014 pa kar 20 %. Najpogosteje udeležena zelišča so vključevala kurkumin, izvleček zelenega čaja in kamboško garcinijo, okvare jeter pa so bile hude in včasih celo smrtne. Podobno so ugotovili tudi drugi sorodni programi. Avtorji povzete raziskave so v luči tega izrazitega porasta sklenili preučiti demografske in klinične značilnosti uporabnikov prehranskih dopolnil z rastlinskimi izvlečki ter razloge, zaradi katerih jih uporabljajo, jih po tej plati primerjati z neuporabniki in na populacijski ravni v ZDA oceniti izpostavljenost tovrstnim prehranskim dopolnilom.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so se opirali na podatke, zbrane v Državni raziskavi zdravja in prehrane v ZDA (angl. United States National Health and Nutrition Survey, NHANES). NHANES se od leta 1999 izvaja vsaki dve leti in predstavlja presečni, dolgoročno pa tudi longitudinalni uvid v zdravstveno stanje in prehrano reprezentativnega vzorca populacije ZDA. Preiskovanci oddajo podatke o svojih demografskih značilnostih (vključno s starostjo, spolom, etnično pripadnostjo, zakonskim stanom, doseženo stopnjo izobrazbe, prihodkih in osebni zdravstveni anamnezi ter o morebitnem jemanju zdravil in uživanju prehranskih dopolnil v 30 dneh pred sodelovanjem v raziskavi) ter dejavnikih življenjskega sloga, povezanih s pojavom kroničnih bolezni. Nato opravijo še standardiziran sistematski pregled, ki preverja delovanje vseh organskih sistemov in zajema oddajo bioloških vzorcev (npr. krvi) za oceno kazalnikov široke palete različnih bolezenskih stanj.

Avtorji raziskave so v svojo analizo zajeli podatke, zbrane od odraslih preiskovancev, zajetih v NHANES med letoma 2017 in 2020 (ko je marca nadaljnje zbiranje podatkov za tisto leto prekinila razglasitev pandemije COVID-19), in se omejili na 6 rastlinskih izvlečkov oziroma zeliščnih prehranskih dopolnil, ki so v DILIN najpogosteje predstavljala vzrok jetrne okvare: kurkumin, izvleček zelenega čaja, kamboško garcinijo, črni kohoš, rdeči kvasni riž in ašvagando. Vključili so tudi zabeležke jemanja zdravil, ki so pogosto povezana z jetrno okvaro, vključno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, sertralinom in simvastatinom. S statistično analizo so primerjali značilnosti uporabnikov in neuporabnikov zeliščnih prehranskih dopolnil ter ocenili splošno razširjenost rabe naštetih zeliščnih prehranskih dopolnil in zdravil pri odraslih prebivalcih ZDA. Slednje so storili tako, da so na podatke, zbrane pri popisu prebivalstva ZDA v letu 2020, posplošili ugotovitve iz podatkov NHANES (in to utemeljili z dejstvom, da kohorte v NHANES stremijo k sestavi, ki karseda dobro odraža splošno prebivalstvo ZDA).

Rezultati

Med skupno 9685 preiskovanci, vključenimi v analizirano kohorto NHANES, je bilo 51,8 % žensk, povprečna starost kohorte pa je znašala 47,5 let. V tej kohorti je splošna pogostnost uživanja prehranskih dopolnil znašala 57,6 %, dopolnil z izbranimi rastlinskimi izvlečki pa 4,7 %. Med temi je šlo napogosteje za kurkumin (ki ga je v 30 dneh pred sodelovanjem v NHANES s prehranskimi dopolnili uživalo 236 posameznikov) in izvleček zelenega čaja (ki ga je v enakem časovnem obdobju uživalo 92 posameznikov). O uživanju dopolnil z ašvagando je poročalo 28 preiskovancev in kamboške garcinije 20, prav toliko tudi o uživanju dopolnil z rdečim kvasnim rižem, dopolnila s črnim kohošem pa je v 30 dneh pred sodelovanjem v NHANES uživalo 19 preiskovancev. Uporabniki zeliščnih prehranskih dopolnil so bili v primerjavi s preiskovanci, ki niso poročali o njihovi uporabi, statistično značilno starejši in bolj izobraženi, pogosteje pa je šlo za ženske kot moške. Statistično značilno redkeje je šlo za kadilce in ljudi, ki živijo pod pragom revščine, indeks telesne mase in pogostost pitja alkohola pa se med uporabniki in neuporabniki zeliščnih prehranskih dopolnil nista statistično značilno razlikovala.

Uporabniki so statistično značilno pogosteje od neuporabnikov navajali osebno zgodovino različnih bolezni, vključno z arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi in zapleti, artritisom, motnjami v delovanju ščitnice, rakom in boleznimi jeter, pri njih pa so bili – skladno s tem – pogosteje prisotni tudi odkloni v krvnih in drugih preiskavah, izvedenih v okviru sistematskega pregleda, ter sočasna raba zdravniško predpisanih učinkovin. Prehranska dopolnila z zeliščnimi izvlečki so jemali samoiniciativno (in ne po zdravniškem priporočilu), med najpogostejšimi razlogi pa so navajali ohranjanje zdravja in krepitev imunskega odziva. Pri kurkuminu so med razlogi navajali tudi izboljšanje zdravja sklepov, pri izvlečku zelenega čaja pa večjo budnost in energičnost. Uporabniki kamboške garcinije,  med katerimi sta bila deleža bolnikov s sladkorno boleznijo in prekomerno prehranjenih posameznikov najvišja, so kot glavni razlog za uporabo tega zeliščnega izvlečka navajali hujšanje, uporabniki črnega kohoša, med katerimi je bilo več kot 87 % žensk, pa lajšanje toplotnih oblivov (ki so pogost simptom menopavze). Glavni razlog za uživanje rdečega kvasnega riža je predstavljala skrb za srčno-žilno zdravje, uporabniki tega zeliščnega izvlečka pa so bili v primerjavi z ostalimi preiskovanci pogosteje starejši, z drugo najvišjo pojavnostjo sladkorne bolezni.

Ocenjena splošna razširjenost rabe vsaj enega izmed vključenih prehranskih dopolnil z rastlinskimi izvlečki je znašala 4,7 % oziroma 15.584.599 odraslih prebivalcev v ZDA, kar je bilo primerljivo z oceno splošne razširjenosti uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil (n = 14.793.837), simvastatina (n = 14.036.024) in bolj razširjeno od ocenjene splošne razširjenosti rabe sertralina (n = 7.676.980).

Zaključki

Avtorji raziskave ugotavljajo, da se splošna izpostavljenost prehranskim dopolnilom z rastlinskimi izvlečki, ki lahko prispevajo k hudi jetrni okvari, v zadnjih 30 dneh giblje okoli 15 milijonov odraslih Američanov (ob predpostavki relativno nespremenljive pogostnosti uporabe zeliščnih prehranskih dopolnil iz meseca v mesec) in je primerljiva z razširjenostjo uporabe pogosto predpisanih zdravil, kot so nesteroidne protivnetne učinkovine in statini. Med pomembnimi pomanjkljivostmi svoje raziskave navajajo dejstvo, da preiskovanci v okviru NHANES niso poročali o odmerkih zaužitih zeliščnih prehranskih dopolnil, raziskovalci pa tudi niso razpolagali z možnostjo neodvisne preverbe dejanske vsebnosti zeliščnih izvlečkov, navedenih na embalaži prehranskih dopolnil. Oboje pomeni, da o morebitni vzročni povezavi med opredeljenimi jetrnimi okvarami in izpostavljenostjo zeliščnim izvlečkom ne morejo sklepati. Ker primanjkuje zakonskih predpisov na področju izdelave in preverbe učinkov prehranskih dopolnil in ker je ocenjena raven populacijske izpostavljenosti tem izdelkom relativno visoka, raziskovalci zaključujejo, da se morajo zdravniki pri delu z bolniki zavedati možnosti pojava neželenih posledic njihove uporabe.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.