Uvod in izhodišča raziskave
Motnje v delovanju živčevja so izraz za veliko skupino stanj, ki se med seboj razlikujejo v mnogih značilnostih: od tega, v katerem življenjskem obdobju se izrazijo in če napredujejo ali ne, do tega, kaj jih povzroča ter če jih je mogoče ozdraviti ali zgolj ublažiti njihove simptome in znake. Če temu prištejemo razlike v doslednosti spremljanja njihove pojavnosti, pogostnosti ter razhajanja v terapevtskih možnostih in oskrbi bolnikov med različnimi državami, kar je odvisno predvsem od finančnih, infrastrukturnih in kadrovskih sredstev, s katerimi razpolagajo, se zdijo pridobivanje uvida v trenutno stanje, analiza in opredeljevanje morebitnih izzivov, ki jih je potrebno nasloviti, izredno zahtevne, če ne skoraj nemogoče naloge. Vseeno je prav to cilj Raziskave svetovnega bremena bolezni (angl. Global Burden of Disease, GBD), ponavljajočega se obsežnega in sistematičnega zbiranja ter analiziranja podatkov o pojavnosti, pogostnosti in vplivih različnih bolezni (in motenj v delovanju vseh organskih sistemov, ne zgolj živčevja) na kakovost življenja ljudi po vsem svetu.
Najnovejša izdaja zajema podatke do vključno leta 2021, analiza bremena motenj v delovanju živčevja med 1990 in 2021, ki iz nje izhaja, pa se od svojih predhodnic razlikuje v nekaterih izboljšavah. V vključeni nabor stanj je namreč zajela nekatere motnje v razvoju živčevja, okužbe in okvare perifernega živčevja, ki so bile prej kategorizirane drugače, dodala dve dolgoročni nevrološki posledici okužbe s SARS-CoV-2 (vztrajne kognitivne motnje oziroma težave s spominom in koncentracijo, ki so prisotne pri nekaterih prebolevnikih in v medijih pogosto imenovane »možganska megla«, ter Guillain-Barréjev sindrom), poskušala pa je tudi oceniti delež bremena bolezni, ki bi ga z ustreznimi preventivnimi ukrepi (ob znanih dejavniki tveganja) lahko preprečili.
Metodologija
Avtorji GBD pojavnost in pogostnost ter breme različnih bolezni ocenjujejo na podlagi statističnih analiz čim večjega števila raziskav, anket, državnih popisov, zavarovalniških zahtev in bolnišničnih zapisov, pri razvrščanju podatkov pa se ravnajo po najbolj ažurni Mednarodni klasifikaciji bolezni, ki jo pripravlja Svetovna zdravstvena organizacija. Povzeta »pod-analiza« je tako zajela skupno 37 motenj v delovanju živčevja ter za vsako ocenila leta, preživeta z invalidnostjo ali boleznijo (angl. years lived with disability, YLD), izgubljena leta življenja kot oceno stopnje prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni (angl. years of life lost, YLL) in vsoto obeh mer, invalidnosti prilagojena leta življenja (angl. disability-adjusted life-years, DALY), ki predstavljajo oceno bremena posamezne bolezni. Pri izračunih so podali 95-odstotni interval zaupanja in upoštevali starost, spol in državo, iz katere so podatki izvirali, morebitno sočasno prisotnost več bolezni ali motenj (komorbidnost) pri posameznikih ter dejstvo, da je pri nekaterih (npr. kromosomskih motnjah, okužbah in stanjih, kot je sladkorna bolezen tipa 2) okvara živčevja lahko, vendar ne vselej, prisotna.
Rezultati
Rezultati analiz kažejo, da se motnje v delovanju živčevja uvrščajo na prvo mesto bremena bolezni v letu 2021, celo pred srčno-žilne bolezni, saj so prisotne pri 43,1 % svetovnega prebivalstva. Celokupne vrednosti YLD ter vrednosti YLD, prilagojene starosti, so se med letoma 1990 in 2021 povečale (za 85 % ter 11 %), vrednosti YLL (tako celokupne kot tiste, prilagojene starosti) pa so v enakem obdobju upadle (za 3,1 % ter 39 %). Celokupna vrednost DALY se je tako med 1990 in 2021 povečala za 18,2 %, starosti prilagojena vrednost pa se je znižala za 27 %. Starosti prilagojeno breme bolezni je bilo najvišje v najrevnejših predelih sveta (zlasti v Zahodni in osrednji Podsaharski Afriki), najnižje pa v Avstraliji in bogatejših pacifiško-azijskih državah.
Bolezni, ki so v letu 2021 predstavljale največje breme (izraženo v DALY), so možganska kap (ki je predstavljala največji doprinos v kar 19 od 21 vključenih regijah sveta), encefalopatija pri novorojencih, migrena, Alzheimerjeva bolezen in druge demence, diabetična nevropatija, meningitis, epilepsija, nevrološki zapleti zaradi nedonošenosti, motnja avtističnega spektra in maligne (rakave) bolezni živčevja. Nevrološke posledice okužbe s SARS-CoV-2 so bile na 20. mestu. Breme posameznih stanj se je razlikovalo glede na starostno skupino: pri otrocih, mlajših od 5 let, so največ prispevale prirojene in obporodne okvare živčevja ter vnetje možganskih ovojnic, pri starejših otrocih in najstnikih do 19 let pa migrena, epilepsija in nevrološke posledice nedonošenosti. Pri odraslih, starih med 20 in 59 let, so največ prispevale možganska kap, migrena in diabetična nevropatija, pri starostnikih pa so sprva migreno, kasneje pa tudi posledice sladkorne bolezni, izpodrinil Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter drugi vzroki demenc. V istem letu je bilo celokupno breme motenj v delovanju živčevja pri moških večje kot pri ženskah, omenjeni trend pa se je obrnil šele pri starosti nad 90 let. Motnje, ki so bile najpogostejše pri moških in najredkejše pri ženskah, vključujejo motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, poškodbeno okvaro možganov in motnjo avtističnega spektra, obratno pa velja za nevrološke posledice zaradi COVID-19, multiplo sklerozo in migreno.
Delež bremena bolezni, ki bi ga z ustreznimi ukrepi lahko preprečili, je bil v svetovnem merilu največji pri možganski kapi. Avtorji med pomembne dejavnike tveganja zanjo, glede na doprinos v izračunih, uvrščajo visok krvni tlak, izpostavljenost onesnaženemu zraku (tudi znotraj prebivališča) in kajenje, slednje pa je bilo kot pomemben dejavnik tveganja prepoznano tudi pri multipli sklerozi ter Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Pri teh so izpostavili tudi vrednost krvnega sladkorja na tešče, poleg tega pa še pogosto uživanje alkohola pri epilepsiji ter izpostavljenost svincu pri bremenu idiopatske umske manjzmožnosti.
Zaključki
Avtorji na podlagi izsledkov sklepajo, da se je absolutno breme motenj v delovanju živčevja povečalo, kar je odraz staranja svetovnega prebivalstva ter naraščajoče izpostavljenosti dejavnikom tveganja na račun okoljskih dejavnikov in vidikov življenjskega sloga. Ti so zlasti pomembni pri kroničnih nenalezljivih boleznih, kot sta možganska kap in demenca. Hkrati so se vrednosti YLL in DALY, prilagojene starosti, do leta 2021 zmanjšale, kar verjetno odraža večjo ozaveščenost javnosti o različnih okužbah živčevja (zlasti v revnejših delih sveta) in kroničnih nenalezljivih boleznih živčevja (predvsem v bogatejših državah) ter napredke v zdravljenju nekaterih izmed teh stanj. Kljub temu izsledki raziskave v splošnem odražajo prenizko stopnjo zavedanja pomena zdravja živčevja za zdravje posameznika in družbe ter izrazito neenakost bremena motenj v delovanju živčevja med različnimi predeli sveta. Ker za mnoge izmed teh motenj še nimamo učinkovitih načinov zdravljenja, je poleg razvoja novih terapevtskih pristopov nujno nadaljevati tudi z raziskovanjem in opredelitvijo dejavnikov tveganja, ki lahko prispevajo k njihovemu pojavu, ter pripravo in izvedbo sistematičnih preventivnih ukrepov, usmerjenih v zmanjševanje njihovega bremena.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- GBD 2021 Nervous System Disorders Collaborators. Global, regional, and national burden of disorders affecting the nervous system, 1990-2021: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2021. Lancet Neurol. 2024;23(4):344-381. DOI: 10.1016/S1474-4422(24)00038-3