nasvetov o spanju
- Ustrezen spanec je nujen za dobro delovanje možganov.
- Zagotovimo si čas za spanje in ustaljen ritem spanja in budnosti.
- Tiho, temno in hladno spalno okolje olajša dober spanec.
- Tik pred spanjem ni čas za hrano, alkohol, poživila, telovadbo in svetle zaslone.
- Če imamo težave s spanjem, se posvetujmo z zdravnikom.
Kaj pravi znanost?
Daljši spanec je v kratki, a temeljiti raziskavi sovpadal z nižjim kaloričnim vnosom in izgubo telesne mase.
Raziskovalci so na podlagi obširne analize raziskav pripravili nove smernice za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni pri starostnikih.
Zdi se, da motnje spanja lahko prispevajo k propadu živčnih celic in obratno.
Že izpostavljenost nizki jakosti svetlobe je pri manjšem številu zdravih predšolskih otrok močno zmanjšala izločanje melatonina.
Ne le premalo, tudi preveč spanja lahko škodi umskim sposobnostim.
Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.
Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?
V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.
Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.
Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.
Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.
Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.
Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.
Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.
Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.
Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.
Želite vedeti več?
Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.
Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.
Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.
“Metoda znanosti je nemara edini človeški protokol mišljenja, ki bi bil verjetno enak tudi v morebitnih drugih radovednih civilizacijah, četudi bi ne imele nikoli stika z ljudmi z Zemlje.”
Inštitut “Jožef Stefan”
