Daljši spanec je v kratki, a temeljiti raziskavi sovpadal z nižjim kaloričnim vnosom in izgubo telesne mase.

Raziskovalci so na podlagi obširne analize raziskav pripravili nove smernice za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni pri starostnikih.

Zdi se, da motnje spanja lahko prispevajo k propadu živčnih celic in obratno.

Že izpostavljenost nizki jakosti svetlobe je pri manjšem številu zdravih predšolskih otrok močno zmanjšala izločanje melatonina.

Ne le premalo, tudi preveč spanja lahko škodi umskim sposobnostim.

Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.

Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?

V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.

Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.

Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.

Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.

Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.

Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.

Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.

Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.