Izhodišča in namen raziskave

Debelost je pogosto stanje, povezano s številnimi neugodnimi zdravstvenimi izidi in nižjo kakovostjo življenja. Temelj dolgoročnega zdravljenja debelosti predstavljajo spremembe življenjskega sloga, ki poleg prilagoditve prehranskih vzorcev največkrat vključujejo tudi višjo stopnjo telesne dejavnosti. Mnogi posamezniki se pri tem spopadajo z upadom motivacije, kar zmanjšuje verjetnost vztrajanja ter posledično tudi učinkovitost in koristi tovrstnih ukrepov. Ples je ena izmed oblik telesne vadbe, ki poleg gibanja vključuje tudi umovadbo in druženje, zato morda predstavlja pristop k spremembi telesne sestave, ki ga je dolgoročno lažje vzdrževati. Namen povzete raziskave je bil preveriti vpliv različnih oblik plesa na izgubo maščevja pri posameznikih s prekomerno telesno maso in debelostjo ter opredeliti, katera oblika in trajanje plesne vadbe sta pri spremembi telesne sestave najbolj učinkovita.

Metodologija

Čeprav nekateri raziskovalni izsledki izkazujejo ugodne vplive določenih oblik plesne vadbe na telesno sestavo udeležencev, so avtorji povzetega prispevka med prvimi, ki so to preverili z izvedbo sistematičnega pregleda in meta-analize. Vključitveni kriteriji so se nanašali na preiskovance (brez resnih pridruženih bolezni, z indeksom telesne mase (ITM) več kot 24 kg/m² oziroma deležem maščobnega tkiva prek 20 % pri moških ter 25 % pri ženskah), intervencijo (katera koli oblika plesa brez pridružene telesne dejavnosti, kot je npr. vadba z utežmi, ki je trajala vsaj štiri tedne), kontrolno skupino (prisotnost ali odsotnost kakršne koli primerjalne telesne dejavnosti), preučevane izide (sprememba telesne mase, ITM, obsega pasu, odstotka in mase maščobnega tkiva ter razmerja obsega pasu in bokov) in metodološko zasnovo raziskav (vključili so le poročila o raziskavah z naključno razporeditvijo preiskovancev, zapisana v angleškem ali kitajskem jeziku in objavljena do 3. julija 2023). Avtorji so z različnimi statističnimi orodji ocenili velikosti učinka, razlike med poskusnimi in kontrolnimi skupinami ter tveganje za pristranost in raznolikost poročanih izsledkov.

Rezultati

V končno analizo so vključili 10 raziskav s skupno 652 preiskovanci, od katerih jih je 321 sodelovalo pri različnih oblikah plesne vadbe, preostalih 331 pa jih je bilo razporejenih v kontrolne skupine. Povprečna starost preiskovancev je znašala 48,2 let, razmerje žensk proti moškim pa je bilo skoraj 5:1. Tri raziskave so preučevale vpliv tradicionalnih oblik plesa, ostale pa modernejše oblike (vključno z zumbo, plesno aerobiko, navijaškim plesom in plesnimi videoigrami). Večina plesnih intervencij se je izvajala trikrat tedensko, trajanje posamezne seanse pa je znašalo vsaj 40 minut. Večina kontrolnih preiskovancev ni bila deležna primerjalne strukturirane »ne-plesne« oblike telesne dejavnosti (namesto tega jim je bilo naročeno, naj nadaljujejo s svojim siceršnjim življenjskim slogom), v dveh raziskavah pa so izvajali hojo ali zmerno telesno dejavnost po lastni izbiri v priporočenem obsegu glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije (150-300 minut tedensko). Avtorji izvirnih raziskovalnih poročil so podatke o telesni višini, masi ter obsegu pasu in bokov preiskovancev pridobili z uporabo stadiometra, tehtnic in merilnih trakov, med petimi raziskavami, ki so poročale o spremembah telesne sestave, pa so tri uporabljale bioelektrično impedanco, ena dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo, ena pa o izbrani metodi ni poročala.

Izsledki meta-analize kažejo, da so se izbrane mere telesne sestave pri eksperimentalnih skupinah, ne glede na vrsto plesa, vselej statistično značilno spremenile v prid izgubi telesne mase oziroma maščevja v primerjavi s kontrolnimi skupinami. Izjemo predstavlja le razmerje obsega pasu in bokov, kjer rezultati niso dosegli praga statistične značilnosti, kar raziskovalci pojasnjujejo s celokupnim (in ne lokalnim) upadom količine podkožnega maščevja. Ocenjena kakovost izsledkov je bila relativno nizka, kar pripisujejo pomanjkanju zaslepljenosti raziskovalcev, ki so v izvirnih raziskavah ocenjevali razlike med skupinami, in raznolikosti vključenih plesnih zvrsti. Kot najučinkovitejši pristop za spremembo telesne sestave se je izkazal sodobni oz. izrazni ples, tradicionalne plesne zvrsti pa so imele najmanjši vpliv.

Zaključki

Avtorji povzete raziskave zaključujejo, da ples predstavlja učinkovit pristop k zmanjševanju  telesne mase in ITM ter deleža in mase maščevja pri posameznikih z debelostjo. Med pomanjkljivostmi svoje raziskave izpostavljajo neenakomerno zastopanost žensk in moških, raznolikost vključenih plesnih zvrsti ter pomanjkanje podatkov za uvid v to, v kolikšni meri posamezniki opuščajo ples v primerjavi z drugimi oblikami telesne dejavnosti, in v dejavnike, zaradi katerih pri plesu najbolj uživajo, zato priporočajo izvedbo nadaljnjih, dobro zasnovanih raziskav.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.