Izhodišča in namen raziskave
Zaradi porasta splošne rabe družbenih omrežij je pri prebivalstvu prišlo do korenitih sprememb v načinu preživljanja prostega časa in sporazumevanja. Čeprav ob tem narašča tudi zaskrbljenost glede vpliva uporabe družbenih omrežij na zdravje in dobro počutje, nam primanjkuje zanesljivih podatkov, izsledki raziskav pa si med seboj pogosto nasprotujejo. Nekateri raziskovalci, vključno z avtorji povzete raziskave, zagovarjajo preučevanje vpliva družbenih omrežij v različnih starostnih obdobjih, saj domnevajo, da so mu zaradi sprememb, ki posameznika doletijo v obdobju pubertete na področjih telesnega in duševnega razvoja ter dojemanja sebe v odnosu do okolice, najbolj podvrženi mladostniki.
Metodologija
V analizi so uporabili podatke iz dveh obširnih raziskav, ki potekata v Združenem kraljestvu in z uporabo vprašalnikov od preiskovancev pridobivata informacije o obsegu in načinu uporabe družbenih omrežij ter stopnji zadovoljstva v povezavi s šolo, družino, prijatelji, izgledom in vsakdanom. Zabeležili so tudi podatke o spolu, starosti in višini prihodkov v gospodinjstvu. Analiza je bila razdeljena na presečni del, ki je preverjal, ali je v obdobju odraščanja povezava med uporabo družbenih omrežij in zadovoljstvom drugačna kot v drugih življenjskih obdobjih, ter na longitudinalni del, ki je preverjal soodvisnost spola in večje dovzetnosti za vpliv družbenih omrežij pri različnih starostih v obdobju pubertete.
Rezultati
Iz presečnega dela analize sledi, da je povezava med pogostejšo uporabo družbenih omrežij in večjim nezadovoljstvom najmočnejša pri najstnikih. Pri posameznikih med 16. in 21. letom starosti so raziskovalci opazili, da so mladostniki, ki so družbena omrežja uporabljali najmanj ali največ, poročali o nižji stopnji splošnega zadovoljstva kot vrstniki, ki so na družbenih omrežjih preživeli do tri ure dnevno. Pri mlajših posameznikih, starih med 10 in 15 let, je splošno nezadovoljstvo naraščalo približno sorazmerno s časom uporabe družbenih omrežij, ta trend pa je bil bistveno bolj opazen pri deklicah kot pri dečkih. Longitudinalni del analize, pri katerem so upoštevali podatke o višini prihodkov kot možen vpliv na stopnjo zadovoljstva, je nakazal na verjeten obstoj časovnih oken v obdobju pubertete, znotraj katerih pogostejša raba družbenih omrežij sovpada z upadom zadovoljstva in obratno, manj udejstvovanja na družbenih omrežjih sovpada s postopno večjim zadovoljstvom. V analizi je to za dečke veljalo med 14. in 15. letom ter v starosti 19 let, za deklice pa med 11. in 13. letom ter v starosti 19 let. Avtorji ugibajo, da je zamik prvega časovnega okna pri dečkih v primerjavi z deklicami morda posledica nekoliko zapoznelega začetka pubertete, sočasno povečano občutljivost fantov in deklet v starosti 19 let pa povezujejo z zunanjimi dejavniki, ki v tem starostnem obdobju vplivajo na ene in na druge, na primer selitev od staršev s posledično spremembo družbenega okolja. Ob tem poudarjajo, da povzeta analiza ni dopuščala preverbe teh domnev, saj bi bile za to potrebne bolj usmerjene raziskave.
Zaključki
Avtorji zaključujejo, da ima raziskava številne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. O vzročnosti je na podlagi povzetih analiz težko sklepati, saj ni mogoče z gotovostjo izključiti vpliva dejavnikov, ki niso bili zajeti v vprašalnikih, ali napak pri meritvah odnosa med uporabo družbenih omrežij in osebnim zadovoljstvom. Gre pa tudi za samoporočane podatke, ki jih niso objektivno preverjali. Kljub temu analiza ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave, ki pa bodo verjetno morale poleg večjega števila notranjih in zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na posameznika, upoštevati tudi dejstvo, da nabor različnih družbenih omrežij s časom narašča, kar dodatno prispeva k zapletenosti raziskovalnega vprašanja.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Orben A, Przybylski AK, Blakemore S-J, Kievit RA. Windows of developmental sensitivity to social media. Nature Communications. 2022;13:1649. DOI: 10.1038/s41467-022-29296-3