Opredelitev odslej upošteva prisotnost zdravstvenih zapletov zaradi prekomerne zamaščenosti ter priporoča diagnostične in terapevtske izboljšave.

Čeprav izsledki poudarjajo zaščitne učinke oljčnega olja ne glede na kakovost prehrane, še vedno drži, da so učinki prehranskih vzorcev rezultat celote in ne posameznih sestavin.

Razširjena uporaba prehranskih dopolnil, podvrženih bistveno manj strogim predpisom o izdelavi, oglaševanju in trženju v primerjavi z zdravili, predstavlja dejavnik tveganja za neželene posledice in zdravstvene zaplete.

Pestrost živil, uravnoteženost kaloričnega vnosa z individualnimi potrebami ter pogosto uživanje polnovrednih žit, svežega sadja in zelenjave ter pustih ali rastlinskih virov beljakovin so skupni imenovalec koristnih prehranskih vzorcev.

Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.

Opredelitev psihosocialnih značilnosti in posledic uživanja EP terja boljše raziskave, a mladi jih za zdravje in dobro počutje zagotovo ne potrebujejo.

Izsledki kažejo, da na kazalnike zdravja v največji meri vpliva kakovost prehrane.

Dvoletno zmanjšanje vnosa kalorij za 25 % je tudi pri zdravih odraslih pomembno izboljšalo številne kazalnike srčno-žilnega zdravja.

Trenutni izsledki ne podpirajo zaščitne vloge prehranskih dopolnil pri preprečevanju ali odlogu demence.

Kakšne spremembe nastanejo v našem črevesju, če dalj časa uživamo fermentirano hrano in hrano, bogato z vlakninami?

Zamenjava rdečega in predelanega mesa z oreščki, stročnicami in žitaricami ima lahko ugodne učinke na kazalnike srčno-žilnega in presnovnega zdravja.

Raziskovalci so preverjali, ali jemanje vitaminov B6 in B12 koristi počutju, vidu in možganom.

Vpliv prehrane na zdravje v največji meri določa njena kakovost in ne izključevanje določenih skupin živil.

Oba prehranska vzorca lahko prispevata k nižji srčno-žilni ogroženosti, vendar se njuni učinki nekoliko razlikujejo.

Izsledki majhne raziskave izkazujejo ugoden vpliv zgodnjega dnevnega prehranjevanja na srčno-žilno zdravje posameznikov s predstopnjo sladkorne bolezni.

Popusti in vnaprejšnja ponudba zdravih prehranskih izbir v spletnih nakupovalnih košaricah lahko prispevajo k njihovemu pogostejšemu nakupu.

Zdi se, da upoštevanje načel mediteranske prehrane lahko zmanjša tveganje za razvoj demence ne glede na gensko ogroženost.

Izsledki povzete opazovalne raziskave kažejo, da nadomeščanje sladkorja z umetnimi sladili srčno-žilnemu zdravju ne koristi.

Visoko predelana živila v splošnem veljajo za zdravju škodljivo, vendar je pri tem pomembno upoštevati tudi njihovo prehransko vrednost.

Če si od načel zdravega prehranjevanja obetamo koristi, je ključno, da jih dosledno izvajamo.

Dedna nagnjenost k manjši debelini možganske skorje pri odraslih morda lahko prispeva k pogostejšemu vnosu alkohola, a so za opredelitev vzročnosti potrebne dodatne raziskave.

Oba prehranska vzorca sta izboljšala uravnavanje glukoze, mediteranski dieti pa je bilo lažje slediti.

Izvleček zelenega čaja je v raziskavi znižal koncentracijo nekaterih krvnih maščob pri ženskah v menopavzi.

Višji vnos vlaknin morda prispeva k nižjemu tveganju za razvoj demence.

»Kofetkarji« kažejo drugačen vzorec sočasne aktivnosti različnih možganskih področij v primerjavi s posamezniki, ki kave ne uživajo redno.

Izogibanje sladkim pijačam dolgoročno koristi zdravju, tudi če nima takojšnjega vpliva na laboratorijske kazalce.

Manj alkohola je za zdravje bolje kot več. Se mu je smotrno v celoti izogniti?

Zdravo prehranjevanje pomaga ohranjati umske sposobnosti tudi ob bolezensko spremenjenih možganih.

Uživanje jagodičevja pri mladih odraslih izboljšuje izvajanje zahtevnih miselnih nalog do 6 ur po zaužitju.

Flavanoli so fitokemikalije, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in pravem kakavu in ki lahko blagodejno vplivajo na prekrvavitev možganov.

Raziskava nakazuje, da ima večji vnos učinkovin paradižnika lahko ugoden vpliv na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema.

Trenutno ne moremo trditi, da jemanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil zmanjša tveganje za upad miselnih sposobnosti.

Kljub razpravam o utemeljenosti prehranskih smernic še vedno drži, da se je rdečemu in predelanemu mesu zdravo izogibati.

V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega mesa.

Možgani se na sladkor ne odzivajo enako kot na droge, kar ločuje zasvojenosti podobno prenajedanje od odvisnosti od drog.

Vsakodnevno uživanje sladkanih pijač povečuje dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pri mladih odraslih.

Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.

Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni.

Povezava med uživanjem mediteranske prehrane in zdravjem možganov obstaja, vendar jo je potrebno dodatno opredeliti z dodatnimi raziskavami.

Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo.