Zaradi imunosupresivnega učinka se glukokortikoidi uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, kot so revmatoidni artritis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), atopijski dermatitis in druge vnetne bolezni. Povezani so z mnogimi potencialno nevarnimi presnovnimi, srčno-žilnimi in mišično-skeletnimi stranskimi učinki. Prav tako je njihova uporaba povezana tudi z nevropsihiatričnimi stranskimi učinki, kot so depresija, manija, delirij, povečana samomorilnost in splošna možganska atrofija, ter s spremembami v prostornini določenih možganskih področij. Presečna raziskava oz. prospektivna kohortna študija, predstavljena v članku, naslavlja hipotezo, da je sistemska (zdravila v obliki tablet, injekcij, ki jih bolnik prejema recimo pri avtoimunskih boleznih) in inhalacijska (zdravila, ki jih vdihavamo, recimo skozi inhalator pri astmi) raba glukokortikoidov povezana s spremembami v prostornini sive možganovine in mikrostrukture bele možganovine pri bolnikih, ki jih uživajo. Posledica tega naj bi bilo poslabšanje njihovega kognitivnega in duševnega stanja.
Raziskovalci so podatke pridobili iz Biobanke Združenega kraljestva, ki je velika populacijska prospektivna kohorta, s preko 500 000 sodelujočimi, starimi med 40 in 69 let (med leti 2006 in 2010). Sodelujoči so bili primerljivi po spolu, izobrazbi in statusu kajenja. Izbrani so bili, če so odgovorili na vsa vprašanja o svoji kogniciji, čustvovanju in zdravstveni zgodovini, imeli opravljeno slikanje možganov z magnetno resonanco (MRI) in difuzijskim tenzorskim slikanjem (DTI), niso jemali psihotropnih zdravil ter niso imeli nevroloških ali psihiatričnih bolezni, z izjemo tistih, ki so lahko stranski učinek jemanja glukokortikoidov (npr. depresija in manija). Razdeljeni so bili v 3 skupine, glede na status prejemanja glukokortikoidov med in pred slikanjem: skupina, ki je prejemala sistemske glukokortikoide (222 preiskovancev), skupina, ki je prejemala inhalacijske glukokortikoide (557 preiskovancev) in kontrolna skupina (24 106 preiskovancev).
Pri obeh skupinah pacientov, ki so jemali glukokortikoide, so bile opažene razlike v mikrostrukturi bele možganovine v primerjavi s kontrolnimi preiskovanci. Večje razlike so bile opažene pri bolnikih, ki so jemali sistemske glukokortikoide. Pri njih so opazili tudi povečano prostornino sive možganovine v kavdatnem jedru, pri preiskovancih, ki so prejemali inhalacijske glukokortikoide, pa manjši volumen sive možganovine v amigdali. Pri upoštevanju popravkov za primerjavo večjega števila spremenljivk pri vrednostih splošne prostornine možganov pa med skupinami niso našli statistično pomembnih razlik. Pacienti, ki so jemali sistemske glukokortikoide, so v primerjavi z ostalima skupinama večkrat poročali o simptomih depresije, letargije, nemirnosti in apatičnosti. Prav tako so slabše reševali preproste računske naloge.
Vedno več raziskav kaže na to, da imajo glukokortikoidi pomemben vpliv na belo možganovino in da so nevroglijske celice, kot so oligodendrociti, zadolžene za proizvodnjo mielina, nanje zelo občutljive. Raziskovalci so iz rezultatov zaključili, da je mikrostruktura bele možganovine bolj občutljiva na glukokortikoide kot volumen sive možganovine. Glede na to, da so bile večje spremembe v strukturi možganov opazne pri skupini, ki je jemala sistemske glukokortikoide, in ne inhalacijskih, so raziskovalci zaključili, da verjetno obstaja soodvisnost med učinkom, odmerkom in trajanjem prejemanja učinkovine, vendar niso preverjali njenega obstoja, ker teh podatkov niso imeli na voljo v podatkovni bazi. Upoštevati je potrebno tudi to, da ni nujno, da so poročane duševne težave pacientov posledica izključno jemanja glukokortikoidov, pač pa so te lahko prisotne tudi zaradi bolezni, ki je izhodiščni razlog za zdravljenje z glukokortikoidi, ali pa zaradi popolnoma neodvisnega razloga. Zaradi presečne narave raziskave raziskovalci niso mogli sklepati o vzročnosti. Izsledki kažejo, da je jemanje glukokortikoidov povezano s spremembami v mikrostrukturi bele možganovine, kar je ena izmed možnih razlag nevropsihiatričnih stranskih učinkov pri pacientih, ki jemljejo glukokortikoide. Ker gre za pogostokrat predpisano skupino zdravil, je ozaveščanje o stranskih učinkih in raziskovanje drugih možnosti zdravljenja v medicini nujno potrebno. Pomembno pa je tudi vzeti v obzir, da se glukokortikoidi uporabljajo za zdravljenje nekaterih resnih bolezni in da njihova uporaba bolnikom lahko zelo olajša življenje ter pomaga pri izboljšanju zdravstvenega stanja.
Povzela: Ida Muc, študentka medicine
Bibliografski podatki o objavi
- van der Meulen M, Amaya JM, Dekkers OM, Meijer OC. Association between use of systemic and inhaled glucocorticoids and changes in brain volume and white matter microstructure: a cross-sectional study using data from the UK Biobank. BMJ Open. 2022;12:e062446. DOI: 10.1136/bmjopen-2022-062446