Izhodišča in namen

Čeprav nam staranje lahko prinaša zadovoljstvo, življenjske izkušnje ter umirjenost, se ljudje še vedno oklepamo strahu pred povečanim upadom kognitivnih funkcij, ki jih prinašajo zrela leta.

Ker je vedno več govora o pomembnosti sproščanja uma v vseh življenjskih obdobjih, je namen strokovnega članka pobrskati po dosedanjih raziskavah in ugotoviti, ali lahko s pomočjo meditacije v zrelih letih omilimo starostni upad kognitivnih funkcij.

Metodološki podatki

Izveden je bil sistematičen pregled raziskav, ki so vključevale učinke meditacije na starostni kognitivni upad. Iz pregleda so bile izvzete vse raziskave, ki so vključevale meditacijo z aktivno telesno vadbo (npr. joga), z namenom izločitve učinkov telesne vadbe na rezultate raziskav.

Iskanje relevantnih študij je bilo izvedeno v več različnih podatkovnih bazah: Web of Science, CABI, PsycINFO in MEDLINE. Iskalna strategija je vključevala širok spekter ključnih besed: meditacija, čuječnost, staranje, upadanje, kognicija.

Rezultati

Avtorji članka povzemajo 12 izbranih študij, v katerih so raziskovali in merili razlike med ljudmi z dolgoletno meditativno prakso in kontrolno skupino, ali pa so z izbrano randomizirano skupino izvajali meditacijo (poskusi so trajali od 7 tednov do enega leta) in merili spremembe kognitivnih sposobnosti. Med devetimi opisanimi raziskavami se povprečna starost udeležencev giblje med 60 in 84 let, tri pa vključujejo tudi mlajše osebe s povprečno starostjo med 30 in 50 let. Uporabljene so bile različne meditativne tehnike in nevropsihološki testi, s katerimi so merili pozornost, spomin, hitrost obdelave informacij ipd.0000

Splošna kognicija: Dve izmed petih študij, ki so proučevale vpliv meditacije na splošno kognicijo, sta pokazali statistično značilne izboljšave kognitivnih funkcij po osmih tednih vsakodnevne meditacije.

Pozornost: Raziskave so pokazale najjasnejše rezultate na področju izboljšane pozornosti. V dveh presečnih raziskavah so ljudje z dolgoletnim prakticiranjem čuječnosti pokazali bistveno boljše rezultate pri preizkusih pozornosti v primerjavi s skupino ljudi, ki meditacije ni izvajala. V longitudinalni raziskavi pa je skupina, ki je izvajala sedemtedensko meditacijo, pokazala boljše rezultate v pozornosti kot pasivna kontrolna skupina.

Izvršilne funkcije: Večina raziskav je prikazala tudi nekoliko izboljšane izvršilne funkcije. Po ustreznih popravkih pa statistični testi niso pokazali, da bi bilo izboljšanje statistično značilno, zato moramo biti previdnejši pri interpretaciji rezultatov.

Spomin: Randomizirana kontrolirana raziskava je pokazala bistvene izboljšave spomina po opravljenem meditacijskem programu, presečna raziskava pa je razkrila boljši spomin ljudi z meditativno prakso le pri določenih testih. Ostale raziskave so sicer pokazale korelacije med izboljšanim spominom in izvajanjem meditacije, vendar niso vsebovale vseh statističnih testov, ki bi potrdili legitimnost rezultatov.

Hitrost procesiranja informacij: Določeni izvedeni nevropsihološki testi, ki merijo spomin, merijo tudi hitrost procesiranja informacij. Eden izmed teh rezultatov kaže na pozitivno povezavo med izvajanjem meditacije in hitrejšim procesiranjem informacij. Prav tako kot pri merjenju spomina so nekatere raziskave pokazale korelacijo med izvajanjem meditacije in hitrejšim procesiranjem informacij, ki pa po podrobnejših statističnih analizah ni bila več statistično značilna.

Zaključki

Raziskave so pokazale določene pozitivne učinke meditacije, vendar je še prezgodaj za jasne zaključke, saj je področje raziskovanja meditativnih tehnik v #gerontologiji še dokaj mlado in neraziskano.

Kljub navedenim omejitvam statističnih analiz, ki otežujejo sklepanje o učinkovitosti meditacije, ostaja dejstvo, da so se je starejši preiskovanci lahko brez večjih težav priučili, jo izvajali in se ob tem tudi dobro počutili.

Povzela: Tinkara Marčec

Komentar strokovnjakinje

Večina raziskav o učinkovanju meditacije na kognitivne funkcije, ki jih obravnava članek, ima večje metodološke pomanjkljivosti – od premajhnega vzorca, presečne narave raziskav in odsotnosti kontrolne skupine do  manj optimalnih statističnih analiz. Osebe s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi navadno ne uspejo vztrajati v meditacijski vadbi, zato ne preseneča, da imajo v raziskavah posamezniki v intervencijski skupini, ki uspejo opraviti večtedensko vadbo meditacije, že a priori višje kognitivne sposobnosti, in zato težko zaključimo, da je meditacija vzrok, boljša kognicija pa posledica. Prav tako še ni povsem jasno, ali ima meditacija neposredno blagodejni učinek na kognicijo ali pa najprej vpliva na duševno zdravje (npr. depresivnost, stres, anksioznost) starostnikov, njihovo kakovost spanja, tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni ipd., in šele preko tega potem tudi na kognicijo. Kakorkoli, zdi se, da imajo lahko pravilno izvajane meditativne prakse pozitiven učinek na kognitivno delovanje, kako točno pride do tega, pa bo treba še naprej raziskovati.

izr. prof. dr. Anja Podlesek, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani