Izhodišča in namen raziskave

Pandemija COVID-19 je zaradi splošnih omejitev gibanja in delovanja javnih ustanov pomembno vplivala na številne vidike vsakodnevnega življenja otrok, vključno s stopnjo njihove telesne pripravljenosti. Uvida v dolgoročne posledice še nimamo, saj večina raziskav preverja omejeno število kazalnikov telesne pripravljenosti ali pa so presečno zasnovane in zato ne analizirajo podatkov, pridobljenih v obdobju po sprostitvi omejevalnih ukrepov. Avtorji povzetega raziskovalnega poročila so opredeljeno vrzel v znanju naslovili z longitudinalno raziskavo, v katero so vključili podatke, zbrane prek nadgrajenega nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine (SLOfit) med letoma 2019 in 2022, s katero so primerjali trende v spremembah telesne pripravljenosti glede na stopnjo prehranjenosti vključenih preiskovancev. Pri tem so predpostavili, da bo telesna pripravljenost izhodiščno pretežkih otrok nižja v primerjavi z njihovimi normalno prehranjenimi vrstniki ter da bodo ti otroci morebitni zaostanek zaradi pandemije težje in slabše nadoknadili.

Metodologija

Raziskovalci so v analizo so vključili podatke 41.330 otrok, starih med 5 in 17 let, ki so med letoma 2019 in 2022 sodelovali pri meritvah telesne pripravljenosti v okviru nacionalnega programa SLOfit. Zaradi oteženega zbiranja podatkov v letih 2020 in 2021 je vzorec predstavljal zgolj 25 % celotne populacije otrok in mladostnikov v Sloveniji, starih med 6 in 17 let, vendar je bil z njo glede na demografske podatke (spol in regijsko zastopanost vključenih otrok) vseeno dobro primerljiv. Podatke, zbrane prek SLOfit, so razdelili v dve kategoriji: z zdravjem povezane meritve (vključno z indeksom telesne mase, kožno gubo nadlakti, oceno srčno-dihalne sposobnosti na podlagi časa, potrebnega za tek na 600 m, in mišično zmogljivost, ocenjeno glede na število izvedenih trebušnjakov v eni minuti, čas izvajanja vese v zgibi in dolžino skoka v daljino z mesta) ter meritve gibalnih sposobnosti (vključno s tekom na 60 m, število udarcev z dlanjo po plošči v 20 sekundah in časom, potrebnim za vzvratno izvedbo proge z ovirami). S pomočjo meritev, izraženih v centilih, so izračunali povprečja in tako za vsakega posameznika (ob vsaki izvedbi testiranja) pridobili skupno mero telesne sposobnosti. Preiskovance so glede na izhodiščni indeks telesne mase (ITM) razporedili v tri kategorije: normalno prehranjeni, prekomerno prehranjeni (ITM > 85. centil glede na starost in spol) ter pretežki posamezniki (ITM > 95. centil glede na starost in spol). Pri statistični analizi so poleg teh kategorij upoštevali še spol in starost preiskovancev ter leto izvedbe meritev (glede na izhodiščno leto 2019), izvedli pa so še dodatne analize, v katere so vključili standardizirani centil telesne višine preiskovancev ter tako poskušali upoštevati tudi razlike v pubertetnem razvoju.

Rezultati

V zajetem vzorcu je bilo 48,8 % deklic. Največji delež preiskovancev (84,28 %) je bil razporejen v kategorijo normalne prehranjenosti, prekomerno prehranjenih je bilo 12,36 %, pretežkih pa 3,36 % preiskovancev.

Skupna mera telesne pripravljenosti je med letoma 2019 in 2020 statistično značilno upadla pri vseh preiskovancih, najbolj pa pri normalno in prekomerno prehranjenih, saj so bile vrednosti pri pretežkih posameznikih že izhodiščno precej nižje. Pri normalno prehranjenih dečkih je bil med letoma 2019 in 2020 prisoten upad za 8,4 centila, pri prekomerno prehranjenih za 7,7 centila, pri pretežkih pa za 3,7 centila. Med letoma 2020 in 2022 so normalno in prekomerno prehranjeni dečki sicer dosegli statistično značilno izboljšanje, vendar so bile končne dosežene vrednosti še vedno statistično značilno nižje od izhodiščnih, v nasprotju z njimi pa so se pretežki dečki v enakem obdobju vrnili na (skoraj) izhodiščne vrednosti. Čeprav je bilo stanje pri deklicah večinoma podobno, pretežke deklice do leta 2022 niso ponovno dosegle svojih izhodiščnih vrednosti skupne mere telesne pripravljenosti. K tem najdbam je, glede na izsledke analiz, v največji meri prispeval upad v srčno-dihalni sposobnosti ter moči spodnjih udov, trupa in zgornjega dela telesa, med rezultati osrednjih in dodatnih analiz pa ni bilo pomembnih razlik.

Zaključki

Avtorji na podlagi izsledkov zaključujejo, da so omejitve gibanja in začasno prenehanje organizirane telesne vadbe v osnovnih šolah pomembno, a neenakomerno poslabšale telesno pripravljenost slovenskih otrok, saj so bili upadi, čeravno prisotni pri vseh analiziranih skupinah, pri izhodiščno pretežkih posameznikih manjši kot pri izhodiščno normalno ali prekomerno prehranjenih. Splošni upad v telesni pripravljenosti so opazili tudi raziskovalci drugod po svetu; četudi se rezultati znotraj posameznih kategorij med državami nekoliko razlikujejo. Skoraj nobena druga raziskava pa ni primerjala telesne pripravljenosti preiskovancev glede na njihovo telesno sestavo. Avtorji raziskave opozarjajo, da otroci (razen pretežkih dečkov) primanjkljaja do leta 2022 niso nadoknadili. Čeprav dodajajo, da je eno leto spremljanja najverjetneje prekratek čas za oceno dolgoročnih posledic, izpostavljajo, da predstavljeni izsledki izkazujejo potrebo po sistemskih spodbudah za večjo telesno dejavnost otrok in mladostnikov, s poudarkom na rešitvah, ki bi dosegle pretežke deklice, pri katerih je zaostanek največji. Med možnimi rešitvami navajajo promocijo hoje ali vožnje s kolesom v šolo in domov, večje vključevanje organizirane športne dejavnosti v čas, namenjen pouku, ter zagotovitev varnih in dostopnih prostorov in površin za izvajanje teh dejavnosti. Dodajajo še, da so za podrobno opredelitev vzrokov za zaznan upad telesne pripravljenosti otrok ter oceno dolgoročnih posledic potrebne dodatne raziskave.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.