Izhodišča in namen raziskave

Nedonošenčki so v prvih dneh po rojstvu izpostavljeni stresnemu okolju intenzivne nege in bolečim kliničnim postopkom v odsotnosti staršev, približno 40 % nedonošenčkov z nizko porodno težo pa se pozneje v življenju spopada z različnimi nevrorazvojnimi motnjami. Slednje strokovnjaki vsaj delno pripisujejo zgodnji ločitvi od staršev in izpostavljenosti bolečini v obdobju povečane občutljivosti razvijajočega se živčevja. Avtorji raziskave so preverjali, ali lahko materin glas pri nedonošenčkih ublaži doživljanje bolečine, hkrati pa so spremljali tudi spremembe v koncentraciji oksitocina v njihovi slini.

Metodološke značilnosti

V raziskavo so vključili 21 nedonošenčkov, ki so bili rojeni po 29. tednu nosečnosti s porodno težo nad 1000 g, pri katerih je bilo zdravstveno stanje stabilno in naknadni preizkus sluha ni pokazal odstopanj od normale. Vsak nedonošenček je bil v kontekstu obravnave na oddelku intenzivne nege, kjer je del rutine tudi odvzem krvi iz pete, izpostavljen trem eksperimentalnim pogojem. Kontrolni pogoj je predvideval odsotnost matere in upoštevanje standardnih postopkov nege nedonošenčka med bolečim posegom brez uporabe protibolečinskih zdravil. Drugi in tretji pogoj sta vključevala prisotnost matere, ki se je bodisi pogovarjala z otrokom bodisi mu pela v obdobju petih minut pred odvzemom krvi, med njim in še nadaljnjih pet minut. Vrednosti oksitocina so bile izmerjene pred in po posegu. Stopnja doživljanja bolečine pri nedonošenčkih je bila s standardizirano lestvico ocenjena v petnajstih sekundah po odvzemu krvi. Lestvica vključuje fiziološke parametre, kot sta srčna frekvenca in zasičenost krvi s kisikom, ter vedenjske odzive. Oceno je opravila medicinska sestra, prisotna med posegom, ter dva neodvisna ocenjevalca, ki sta odzive nedonošenčkov spremljala na utišanem videoposnetku in nista vedela, kdaj so bili izpostavljeni kateremu pogoju.

Rezultati in zaključki

Na podlagi analiz so statistično značilne razlike pokazale, da je materin govor ublažil izkušnjo bolečine v primerjavi s kontrolnim pogojem. Petje ni imelo enakega učinka. Materin govor in petje sta bila povezana z večjo koncentracijo oksitocina v slini nedonošenčkov glede na kontrolni pogoj. Iz navedenega raziskovalci sklepajo, da materin govor lahko učinkovito prispeva k blaženju bolečine med rutinskimi posegi pri nedonošenčkih. Ker to sovpada z dvigom koncentracije oksitocina v slini otrok, se odpirajo vprašanja o morebitnih mehanizmih, preko katerih lahko oksitocin lajša bolečino. Avtorji raziskave zaključujejo, da njihovi izsledki predstavljajo dobro odskočno desko za nadaljnje raziskave o vplivu materinega glasu na doživljanje bolečine pri najmlajših bolnikih. Če bi se izkazalo, da se rezultati ujemajo, bi zagovarjali oblikovanje novih smernic, ki bi vključevale prisotnost vsaj enega od staršev pri bolečih in stresnih postopkih v kontekstu oskrbe nedonošenčkov na oddelku intenzivne nege.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate predavanje dr. Filippe, prve avtorice povzetega prispevka, ki ga je pripravila za SiNAPSINO nevroznanstveno konferenco 2021 (SNC’21), v katerem predstavlja izsledke svojega raziskovalnega dela. Vljudno vabljeni tudi k ogledu ostalih vsebin s SNC’21!