Izvleček

V okviru posebne izdaje revije Neuroscience & Biobehavioral Reviews na temo možganov v mladostništvu so avtorji napisali pregledni članek o spremembah v spalnem vedenju in procesih, ki se odvijajo med spanjem pri mladostnikih. Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno –  zorenje možganov se odraža v spanju.

Razširjeni povzetek

Spanje je pomemben del življenja mladostnikov, saj zavzema vsaj tretjino njihovega vsakdana. Z vsakim letom pa prihaja do zamika začetka spanca, medtem ko čas vstajanja ostaja enak ali  pa se celo prestavi na zgodnejšo uro. Tako se njihov čas spanja krajša, sama potreba po spanju pa se bistveno ne spreminja, kar lahko privede do kroničnega pomanjkanja spanja, ki se kaže tudi v zaspanosti in slabši pripravljenosti na kognitivne in socialne izzive v šoli.

Tudi v fiziologiji spanja pride do sprememb, ki jih lahko zaznamo z elektroencefalografijo (EEG). V času pubertete pride do zmanjšanja amplitude in moči EEG signala v spanju, kar je verjetno posledica zmanjšanja kortikalne sive substance. Kljub temu pa sama oblika EEG posnetka med spanjem pri vsakem posamezniku z leti ostaja enaka in zadnji podatki celo nakazujejo, da je dedna.

Vloga spanja pri razvoju možganov je sicer slabo raziskana, vendar je nekaj raziskav že pokazalo, da povezava med njima obstaja. V eni izmed teh raziskav so s strukturnim magnetnoresonančnim slikanjem (MR) pregledali 290 otrok in mladostnikov, starih med 5 in 18 let, ter opazili, da obstaja pozitivna soodvisnost med trajanjem spanja in volumnom sive substance, ki je vključena v spominske procese.

Pri odraslih možganih lahko že majhna sprememba v vzorcu spanja spremeni kognitivne funkcije, na primer spomin, pozornost in sposobnost učenja. Za razliko od odraslih pa zaenkrat še ne vemo, kako zelo so mladostniški možgani občutljivi na pomanjkanje spanca. Nekatere raziskave kažejo na to, da sta spomin in sposobnost učenja pri mladostnikih relativno neprizadeta kljub večdnevnemu delnemu pomanjkanju spanja, pri čemer pa je treba  poudariti, da v teh raziskavah ne gre za izrazito dolge intervale krajšega spanca.

S spanjem niso povezane samo naše kognitivne funkcije, ampak tudi uravnavanje čustev. Tako kronično kot akutno pomanjkanje spanja negativno vplivata na razpoloženje in sposobnost uravnavanja čustev pri mladostnikih. Longitudinalna raziskava je tudi pokazala, da so kronične težave s spanjem v zgodnjem otroštvu povezane s povečanim tveganim vedenjem pozneje v mladostništvu. Tudi mladostniška psihopatologija je povezana z motnjami spanja. Stanja, kot so npr. depresija, motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ang. attention deficit hyperactivity disorder, ADHD), anksioznost in bipolarna motnja, pogosto spremljajo motnje spanja. Nezadosten spanec je povezan s pogostejšo tesnobo, depresijo in brezupom tudi pri mladostnikih, ki nimajo diagnosticiranih psihiatričnih bolezni. V eni izmed raziskav so tudi opazili, da je pomanjkanje spanja povezano z večjim relativnim tveganjem za določena tvegana vedenja pri srednješolcih, kot so na primer vožnja pod vplivom alkohola, pretepanje, poskusi samomora, kajenje, uživanje alkohola in marihuane ter tvegano spolno vedenje.

Mnogo raziskav kaže, da zgodnji začetek pouka pomembno vpliva na skrajšanje časa spanja pri mladostnikih. V primerih, ko se pouk začne pozneje, se trajanje spanca podaljša, izboljša se udeležba učencev, ki so med samim poukom tudi manj zaspani in zmanjšajo se simptomi depresivnega razpoloženja.

Spanje ima pomembno vlogo pri vedenju in možganski funkciji mladostnikov. Zadostno in krepčilno spanje je pomembno za optimalno dozorevanje možganov, predstavlja pa tudi morebiten način zdravljenja čustvenih, vedenjskih in kognitivnih težav v mladostništvu.

Povzela: Veronika Šavli

Komentar strokovnjakinje

Gre za odličen pregledni članek o pomenu spanja pri mladostnikih in vplivu pomanjkanja spanja na njihovo telesno in psihično zdravje. Vodilna avtorica članka Mary A. Carskadon je eminentna ameriška somnologinja, ki je med drugim prva vpeljala objektivno merjenje prekomerne dnevne zaspanosti (test MSLT: mean sleep latency test, ki še danes velja za zlati standard) in objavila številne raziskave na temo kroničnega pomanjkanja spanja pri otrocih in mladostnikih.

V članku so lepo prikazane objektivne posledice pomanjkanja spanja na možgansko aktivnost (EEG) in sivo možganovino (MRI).

Pri najstnikih gre fiziološko za zakasnjen cirkadiani ritem (za mladostnike je normalno, da zvečer zaspijo pozneje), obenem  pa se pouk navadno začne zelo zgodaj, kar vodi v kronično pomanjkanje spanca. Zato se zdi pomembno razmisliti o našem šolskem sistemu, saj bi se z zakasnitvijo pričetka pouka bolj približali fiziološkemu cirkadianemu ritmu mladostnikov, kar bi glede na številne objavljene študije pomembno podaljšalo njihov spanec in posledično zmanjšalo akutne in kronične posledice, kot so upočasnjene kognitivne funkcije, mentalne bolezni, tvegano vedenje, prometne nesreče in debelost mladostnikov.

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj