zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Koristi terapije s psi pri bolnikih z demenco

25. julija 2022

Izhodišča in namen raziskave

Eden večjih izzivov sodobne starajoče se družbe je demenca, ki je bolezen v porastu. Ker zaenkrat še nimamo učinkovitega zdravila zanjo, vsa zdravila, s katerimi lajšamo simptome, pa imajo stranske učinke, so druge metode zdravljenja, ki bi jih lahko nadomestile ali se z njimi dopolnjevale, predmet številnih raziskav. Že več desetletij se preučujejo odnosi med živalmi in ljudmi, v zadnjem času pa so živali čedalje bolj vključene tudi v terapevtsko delo in socialne programe. V ta namen so se uveljavile ekipe visoko usposobljenih vodnikov in terapevtskih psov. V povzeti raziskavi so preverjali, ali lahko tudi pri bolnikih z demenco uspešno lajšajo simptome bolezni s terapijo s pomočjo psov.

Metodološke značilnosti

V raziskavi je sodelovalo 371 udeležencev (raziskavo jih je zaključilo 334) iz 18 domov za ostarele v Španiji. Vključitveni kriteriji so zajemali starost nad 65 let, diagnozo kognitivnega upada zaradi demence, z izhodiščnim rezultatom kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti, nižjim od 25 točk, ter sposobnost podajanja pisnega soglasja za sodelovanje v raziskavi. Iz raziskave so bili izključeni preiskovanci z alergijo na živali in tisti, ki so se bali psov. V raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev so bili udeleženci razdeljeni v dve skupini: eksperimentalno, ki je bila poleg običajnega nefarmakološkega zdravljenja deležna še terapije s psom, in kontrolno, ki je bila deležna zgolj običajne nefarmakološke terapije. Slednja je vključevala vsakodnevno delovno terapijo in fizioterapijo, v manjši meri pa tudi organizirano psihološko podporo in družabne dejavnosti. Raziskovalci so pri razporejanju preiskovancev upoštevali stopnjo kognitivnega upada, starost in spol, s čimer so zagotovili večjo enovitost skupin. Terapevtski pari (psi in njihovi vodniki) so bili ustrezno izurjeni za delo s starejšimi z demenco.

Program se je izvajal 8 mesecev v tedenskih srečanjih po 45 minut. V vsaki terapevtski skupini je bilo 10 udeležencev in terapevtski par, s terapijo pa so naslavljali motnje, razdeljene v štiri kategorije:

  • motnje razpoloženja – božanje in česanje psa, spodbujanje izražanja pozitivnih čustev in sporazumevanje s psom;
  • vedenjske motnje – ohranjanja psa v središču pozornosti preiskovancev in urjenje sproščanja skozi božanje in česanje psa;
  • upad sposobnosti izvajanja vsakodnevnih dejavnosti – izvajanje gibalnih vaj za krepitev zgornjega dela telesa, koordinacije in finih motoričnih spretnosti skozi različne igre s psom;
  • kognitivni upad – izvajanje vaj za izboljšanje časovne in prostorske orientacije, osredotočenosti, obujanje spominov na pretekla srečanja z živalmi ter vaje za govor in izražanje skozi uporabo pregovorov in besednih iger, ki so vključevale pse.

Raziskovalci so napredek preiskovancev preverjali z različnimi standardiziranimi psihološkimi testi za vsako kategorijo simptomov ob začetku, po 4 mesecih in ob zaključku raziskave. Niti psihologi ali delovni terapevti, ki so zbirali informacije, niti strokovnjaki, ki so podatke analizirali, niso vedeli, v katero skupino so bili razporejeni posamezni preiskovanci, s čimer so raziskovalci zagotovili večjo stopnjo nepristranosti.

Rezultati

Na začetku programa med obema skupinama ni bilo statistično značilnih razlik, te pa so se pokazale po štirih in osmih mesecih. Pri vedenju in razpoloženju so pomembno izboljšanje dosegli preiskovanci v eksperimentalni skupini, medtem ko so se kontrolni skupini rezultati poslabšali. Napredek je bil sorazmeren s trajanjem terapije s pomočjo psov. Čeprav so se obema skupinama rezultati poslabšali na področju kognitivnega upada in pri sposobnosti izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, je bil kognitivni upad pri eksperimentalni skupini manj opazen.

Raziskovalci so opazili, da je bil napredek na področju lajšanja vedenjskih in razpoloženjskih simptomov bolj izražen pri tistih preiskovancih v eksperimentalni skupini, ki so imeli pridruženi depresijo ali tesnobnost, in pri tistih, ki so bili deležni psihoterapevtske podpore. Izboljšanje simptomov ni bilo povezano s spolom, starostjo ali doseženo izobrazbo. Prav tako so na vedenjskem področju bolj napredovali tudi preiskovanci, ki so v domu za ostarele prebivali krajši čas.

Zaključki

Izsledki kažejo, da terapevtsko delo s pomočjo psov pri bolnikih z demenco lahko pomembno prispeva k lajšanju vedenjskih in razpoloženjskih simptomov, zato raziskovalci zaključujejo, da bi lahko vključevanje terapije s psi izboljšalo kakovost življenja bolnikov.

Prednost povzete raziskave, v primerjavi s predhodnimi raziskavami na tem področju, je večje število vključenih preiskovancev in daljši čas izvajanja raziskave. Slabosti raziskave sta med drugim odsotnost omembe farmakološke terapije za lajšanje simptomov demence, saj ni jasno, ali preiskovanci prejemajo zdravila, in če jih, katera, ter neupoštevanje morebitnega predhodnega lastništva psa v statistični analizi.

Kljub temu pa gre za dobro izhodišče za nadaljnje, bolj poglobljene raziskave na tem področju, saj izsledki v splošnem kažejo učinkovitost terapije s pomočjo psov pri izboljšanju vedenjskih in razpoloženjskih simptomov pri bolnikih z demenco. V prid čim boljšemu izplenu zdravljenja bi bilo zato smiselno določiti optimalno trajanje tovrstne terapije in opredeliti, katerim bolnikom bi lahko takšna pomoč najbolj koristila.

Povzel: Valentin Škrinjar

Bibliografski podatki o objavi

  • Vegue Parra E, Hernández Garre JM, Echevarría Pérez P. Benefits of Dog-Assisted Therapy in Patients with Dementia Residing in Aged Care Centers in Spain. International journal of environmental research and public health. 2021;18(4), 1471. DOI: 10.3390/ijerph18041471

Kaj pravi znanost?

Za ustrezno oceno učinkovitosti umetniškega udejstvovanja pri izboljšanju izidov zdravljenja je potrebno poenotenje raziskovalnih protokolov in poročanja rezultatov

Umetniško udejstvovanje kot del zdravljenja

Za ustrezno oceno učinkovitosti umetniškega udejstvovanja pri izboljšanju izidov zdravljenja je potrebno poenotenje raziskovalnih protokolov in poročanja rezultatov

Več
Izsledki majhne raziskave izkazujejo zmanjšano odzivnost malčkov, zatopljenih v igro na pametni tablici, na spodbude in prošnje iz okolice, kar lahko prispeva k okrnjenemu socialnemu in čustvenemu razvoju.

Pametne naprave, pozornost in vedenje malčkov

Izsledki majhne raziskave izkazujejo zmanjšano odzivnost malčkov, zatopljenih v igro na pametni tablici, na spodbude in prošnje iz okolice, kar lahko prispeva k okrnjenemu socialnemu in čustvenemu razvoju.

Več
Posledice dolgoročne rabe elektronskih cigaret niso opredeljene, vendar sta zaradi akutnih tveganj smiselna previdnost in omejevanje dostopa.

So elektronske cigarete res varnejše od običajnih?

Posledice dolgoročne rabe elektronskih cigaret niso opredeljene, vendar sta zaradi akutnih tveganj smiselna previdnost in omejevanje dostopa.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo