Znano je, da zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 z inzulinom zniža raven glukoze v krvi do želene vrednosti. Neželen učinek zdravljenja z inzulinom je hipoglikemija, prenizka koncentracija krvne glukoze, ki lahko ob neustreznem ukrepanju vodi tudi do izgube zavesti (t.i. hipoglikemična koma) ali smrti. Možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo, zato je škodljiv učinek pomanjkanja glukoze na delovanje možganov predvidljiv in dobro poznan. Manj pa vemo o tem, kako na delovanje možganov vpliva hiperglikemija (previsoka koncentracija krvne glukoze). 

Pred kratkim so slovenski znanstveniki v ugledni reviji (J. Šuput et al., Diabetes Care 2020) objavili članek, v katerem opisujejo, da so s funkcijskim slikanjem z magnetno resonanco pokazali, da hiperglikemija prizadane možganske funkcije. V primerjavi s kontrolno skupino so pri skupini mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 v pogojih izzvane akutne hiperglikemije opazili upad prostorskega delovnega spomina, ki je udeležen pri zahtevnih kognitivnih funkcijah (npr. učenje, razumevanje, sklepanje). Raziskovalci zato opozarjajo na pomen vpliva akutne hiperglikemije na akademski uspeh pri mladih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. Čeprav je glukoza ključna za delovanje možganov, so akutna odstopanja v njeni krvni koncentraciji izven fizioloških okvirjev škodljiva – hud padec krvne koncentracije glukoze lahko vodi v komo ali celo smrt, povišanje koncentracije glukoze pa v motnje kognitivnih funkcij.  

Povzel: prof. dr. Dušan Šuput, dr. med.