Izhodišča in namen

Preiskovalci so v prospektivni kohortni raziskavi preverjali hipotezo o obstoju povezave med prekinitvami spanca, pojavnostjo Alzheimerjeve demence in hitrostjo upada kognicije. Obstoj take povezave so že nakazale presečne raziskave, v katerih so uporabili klasično metodo preiskave spanca – polisomnografijo. Tokrat so raziskovalci uporabili novejšo metodo aktigrafije, ki omogoča daljše spremljanje preiskovancev, zaradi česar ta raziskava pomembno dopolnjuje predhodne raziskave.

Metode

V prospektivni kohortni raziskavi so pri 737 starejših osebah brez demence objektivno merili fragmentacijo spanca, po nekaj letih pa so izmerili še kognitivne sposobnosti. Preiskovanci so na zapestju deset dni neprekinjeno nosili posebno napravo, imenovano aktigraf, ki meri telesno aktivnost preiskovanca 24 ur na dan. S pomočjo aktigrafije so raziskovalci razdelili celodnevno aktivnost na premikanje (aktivnost v stanju budnosti) in popolno nepremičnost (spanec). Več ko so se preiskovanci zbujali med spanjem, večja je bila stopnja fragmentacije spanca. Kognitivne sposobnosti preiskovancev so merili s posebnim sklopom 19 nevropsiholoških testov.

Rezultati

Po šestih letih je 97 od 737 preiskovancev razvilo Alzheimerjevo demenco. Višja stopnja fragmentacije spanca je bila povezana z večjim tveganjem za pojav demence. Posameznik z višjo fragmentacijo spanja je imel v primerjavi s posamezniki z nižjo fragmentacijo 1,5-krat večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence. Razlike v starosti, spolu, kroničnih boleznih, uporabi zdravil, ki vplivajo na spanec, in skupnem dnevnem počitku med preiskovanci niso pomembno vplivale na rezultate.

Zaključki

Fragmentacija spanca sovpada z večjo verjetnostjo za pojav Alzheimerjeve demence in večjo hitrostjo upadanja kognicije v starosti. Z zmanjševanjem fragmentacije spanca bi morda lahko blažili kognitivni upad in zmanjšali verjetnost za pojav Alzheimerjeve demence v starosti.

Povzela: Tjaša Hočevar

Komentar strokovnjakinje

Aktimetrska metoda spremlja aktivnost preko celega dne, ob tem je možno spremljati tudi osvetljenost v prostoru, zato bi lahko iz dnevnega zapisa ugotovili, ali so bolniki podnevi dovolj aktivni, se zadržujejo na primerni osvetlitvi in jim svetovali enostavne ukrepe (povečana fizična aktivnost podnevi, večja osvetlitev v dopoldanskem času), ki bi posredno zmanjšali prekinitve spanca ponoči.

izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj