Izhodišča in namen raziskave

Visok vnos živil živalskega izvora, zlasti rdečega in predelanega mesa ter nasičenih maščob, je po izsledkih številnih raziskav povezan z neugodnimi zdravstvenimi izidi, vključno s srčno-žilnimi zapleti in sladkorno boleznijo tipa 2, poleg tega pa škodljivo vpliva tudi na okolje. Čeprav nekatere epidemiološke raziskave izkazujejo zdravju ugodne posledice zmanjšanega uživanja rdečega mesa na račun povišanega vnosa drugih virov beljakovin, vključno s perutnino, morskimi sadeži in stročnicami, primanjkuje raziskav, ki bi preverjale učinke zamenjave živil živalskega izvora z živili izključno rastlinskega izvora na kazalnike srčno-žilnega in presnovnega zdravja.

Metodologija

Avtorji povzete raziskave so izvedli sistematični pregled z meta-analizo, v katerega so vključili 37 prospektivnih opazovalnih raziskav, ki so ustrezale naslednjim vključitvenim kriterijem: (1) analizirale so učinke zamenjave katerih koli živil živalskega izvora (vključno z rdečim in predelanim mesom, perutnino, ribami, morskimi sadeži, jajci, mlekom ter mlečnimi izdelki) z živili rastlinskega izvora (vključno s stročnicami, oreščki, polnozrnatimi in predelanimi žitaricami, sadjem, zelenjavo, sojo, semeni in olji) na (2) pogostnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih in presnovnih zapletov (tj. srčnega infarka, možganske kapi, bolezni koronarnih arterij in sladkorne bolezni tipa 2), pri čemer so vključevale predhodno zdrave preiskovance. Pri vključenih raziskavah so z uporabo uveljavljenih točkovnikov ocenili tveganje za pristranost in zanesljivost izsledkov ter pri poročanih zamenjavah živil izračunali razmerje tveganj (s 95-odstotnimi intervali zaupanja) za pojav omenjenih zdravstvenih zapletov oziroma umrljivost.

Rezultati

Dvaindvajset analiziranih raziskovalnih poročil je vključevalo kohorte preiskovancev iz ZDA, deset iz Evrope, štiri iz Azije, ter eno mešano kohorto iz ZDA in Evrope. Vse razen treh analiziranih kohort, ki so prehranske navade preiskovancev beležile z zaporednimi 24-urnimi prehranskimi dnevniki, so o zaužitih živilih poročale z uporabo validiranih vprašalnikov, povprečni čas spremljanja pa je znašal 19 let. Vse razen petih kohort so vključevale tako moške kot ženske, preostalih pet pa zgolj moške oziroma zgolj ženske. Zaradi opazovalne zasnove in relativne nezanesljivosti podatkov o zaužitih živilih je bilo tveganje za pristranost pri skoraj vseh vključenih raziskavah ocenjeno kot zmerno, pri eni pa kot precejšnje na račun dodatnih metodoloških pomanjkljivosti.

V splošnem je bil nastop srčno-žilnih zapletov statistično značilno nižji pri zamenjavi predelanega mesa z oreščki, stročnicami ali polnozrnatimi žiti. Enako je veljalo tudi za zamenjavo jajc z oreščki in masla z oljčnim oljem, zanesljivost izsledkov pa je bila pri vseh navedenih analizah ocenjena kot zmerna. Nasprotno se zamenjava perutnine z oreščki, kakor tudi zamenjava rib ali morskih sadežev z oreščki ali stročnicami ni izkazala kot koristna pri zmanjševanju tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni, tudi tu pa je bila zanesljivost izsledkov ocenjena kot zmerna.

Zmerno zanesljivi izsledki izkazujejo tudi statistično značilno nižje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 ob zamenjavi masla z oljčnim oljem, rdečega mesa z oreščki oziroma polnozrnatimi žitaricami, predelanega mesa z oreščki, perutnine s polnozrnatimi žitaricami in jajc z oreščki ali polnozrnatimi žitaricami. Podobno velja tudi za tveganje za celokupno umrljivost, kjer so se kot statistično značilno koristne izkazale zamenjave rdečega mesa z oreščki ali polnozrnatimi žitaricami, predelanega mesa z oreščki ali stročnicami, nepredelanega rdečega mesa z oreščki, mlečnih izdelkov s stročnicami in/ali oreščki, jajc z oreščki ali stročnicami in masla z oljčnim oljem.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov zaključujejo, da ima zamenjava živil živalskega izvora, zlasti rdečega in predelanega mesa, z živili rastlinskega izvora v splošnem lahko ugodne posledice za srčno-žilno ter presnovno zdravje. To pripisujejo sestavinam rdečega in predelanega mesa, vključno s povečano vsebnostjo železa, nitratov in nitritov, ki lahko botrujejo povečanemu oksidativnemu stresu in tako prispevajo k višjemu tveganju za razvoj srčno-žilnih zapletov, ter visoki vsebnosti antioksidantov, vlaknin in protivnetnih spojin v živilih rastlinskega izvora, ki tovrstne bolezenske procese zavirajo. Dodajajo, da rezultati izvedenih analiz ne kažejo bistvenih koristi zamenjave mlečnih izdelkov, rib oziroma morskih sadežev in perutnine z oreščki ali stročnicami z zornega kota celokupnega tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov ali splošne umrljivosti. Med prednostmi svoje raziskave navajajo temeljito in korektno izvedbo, med pomanjkljivostmi pa relativno nezanesljivost izsledkov na račun metodoloških pomanjkljivosti analiziranih raziskav, zato v sklepnem delu izpostavljajo potrebo po dodatnih, metodološko ustreznejših raziskavah.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.