Izhodišča in namen raziskave

Visoko predelana živila so po klasifikaciji NOVA, ki živila razvršča glede na naravo, stopnjo in obliko njihove predelave, od leta 2017 opredeljena kot industrijski izdelki, ki vsebujejo pet ali več sestavin: poleg soli, sladkorjev, olj in maščob mednje običajno sodijo tudi predelane oblike le-teh (npr. modificiran škrob, umetno nasičena oz. hidrogenirana olja) in dodatki za izboljšanje okusa, izgleda ali teksture končnega izdelka (barvila, arome, sladila, emulgatorji ipd.). (1, 2) Primeri tovrstnih živil med drugim vključujejo slaščice, sladoled, slane prigrizke, predelane mesne izdelke in vnaprej pripravljene jedi. Uživanje visoko predelanih živil je povezano z večjim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni, metabolnega sindroma in debelosti, vsa našteta stanja pa predstavljajo tudi dejavnike tveganja za razvoj bolezenskega kognitivnega upada. Avtorji povzete raziskave so zato preverjali povezavo med vnosom visoko predelanih živil in tveganjem za razvoj kognitivnega upada v poznejših letih. (2)

Metodologija

Raziskovalci so v svojo multicentrično prospektivno opazovalno kohortno raziskavo vključili 10.775 preiskovancev, starih med 35 in 74 let, ki so sicer sodelovali v širši tovrstni raziskavi, imenovani ELSA-Brazil. Slednja na večjem vzorcu zaposlenih na 5 univerzah in v 1 raziskovalni ustanovi v različnih brazilskih mestih preučuje dolgoročni vpliv različnih bioloških, vedenjskih, okoljskih, poklicnih, socioloških in psiholoških dejavnikov na pojavnost in napredek sladkorne in srčno-žilnih bolezni, povzeta raziskava pa se je, kot že omenjeno, omejila predvsem na preučevanje obstoja povezave med uživanjem visoko predelanih živil in tveganjem za posledični kognitivni upad. Pri tem so iz analize izključili preiskovance, ki so poročali o ekstremno nizkem ali visokem dnevnem vnosu energije (manj kot 600 ali več kot 6000 kcal/dan), posameznike z nepopolnimi podatki o prehranskih navadah in kognitivnem testiranju ter preiskovance, ki so prejemali zdravila, ki bi lahko vplivala na izid kognitivnega testiranja.

Od preiskovancev so ob vključitvi s pomočjo standardiziranega vprašalnika pridobili podatke o prehranskih navadah v predhodnem letu. Iz tega so izračunali delež energije, ki so ga preiskovanci vsakodnevno zaužili z visoko predelanimi živili, in preiskovance glede na to razporedili v štiri skupine oz. kvartile (prvi kvartil: med 0 in 19,9 %; drugi kvartil: med 20,0 in 26,7 %; tretji kvartil: med 26,8 % in 34,1 %; četrti kvartil: med 34,2 % in 72,7 % celokupnega vnosa energije). Od preiskovancev so pridobili tudi podatke o izidih rednega kognitivnega testiranja in v analizi primerjali kategorije vnosa visoko predelanih živil s spremembami izida meritev kognitivnih sposobnosti. Pri tem so upoštevali tudi še nekatere druge lastnosti, ki bi lahko vplivale na obstoj povezave med preučevanima spremenljivkama: družbeno-ekonomske dejavnike (spol, starost, mesečni prihodek, izobrazbo in, kot dodaten približek družbeno-ekonomskega stanja preiskovancev, njihovo etnično pripadnost), klinične dejavnike (indeks telesne mase ter prisotnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in depresivno motnjo razpoloženja) ter dejavnike življenjskega sloga (stopnjo telesne dejavnosti, kajenje, uživanje alkohola, skupni kalorični vnos in upoštevanje smernic o zdravem načinu prehranjevanja).

Rezultati

Povprečna starost preiskovancev je ob začetku spremljanja znašala 51,6 let, v vzorcu pa je bilo 54,6 % žensk. Povprečni indeks telesne mase je znašal 26,9. Preiskovanci so v povprečju dnevno zaužili 2856 kcal, od tega 27 % z visoko predelanimi živili. V primerjavi s skupino z najnižjim dnevnim vnosom visoko predelanih živil so bili tisti, ki so jih dnevno zaužili največ, mlajši, manj telesno dejavni, bolj izobraženi, z večjimi mesečnimi prihodki, manj kroničnimi nalezljivimi boleznimi (razen depresivne motnje razpoloženja), med njimi pa je bilo tudi več žensk, manj kadilcev in manj pivcev alkoholnih pijač.

Srednja vrednost časa spremljanja vključenih preiskovancev je znašala 8 let. V tem obdobju pri vsakem posameznem kvartilu, ne glede na vrsto in število dodatno upoštevanih dejavnikov, ni prišlo do statistično značilnega upada spominskih ali izvršilnih sposobnosti, upad splošnih kognitivnih sposobnosti pa je bil mejno statistično značilen ob sočasnem upoštevanju starosti, spola, etnične pripadnosti in mesečnega dohodka ter prepričljivo statistično značilen, če so tem dejavnikom dodali še pridružene bolezni, uživanje alkohola, kajenje, celokupni kalorični vnos in sledenje smernicam zdravega načina prehranjevanja. Rezultati analize, pri kateri so kvartile primerjali med seboj, so bili drugačni: splošni kognitivni upad preiskovancev v zgornjih treh kvartilih je bil statistično značilno hitrejši v primerjavi s kognitivnim upadom preiskovancev v prvem kvartilu. Preiskovanci v zgornjih treh kvartilih so imeli tudi statistično značilno hitrejši upad izvršilnih funkcij v primerjavi s preiskovanci v prvem kvartilu, pri preizkusih spomina pa raziskovalci tovrstne povezave niso zaznali. Rezultati analize kažejo tudi na vpliv starosti in stopnjo upoštevanja smernic zdravega prehranjevanja, saj je bil hitrejši splošni kognitivni upad pri opisani primerjavi kvartilov izražen le, če so se preiskovanci pri upoštevanju smernic odrezali slabo in če so bili mlajši od 60 let.

Zaključki

Avtorji na podlagi izsledkov analize zaključujejo, da visok dnevni vnos visoko predelanih živil lahko botruje kognitivnemu upadu v poznejših letih ter da omejevanje vnosa zlasti v srednjem življenjskem obdobju lahko prispeva k bolj zdravemu staranju. Med prednostmi raziskave izpostavljajo velikost in raznolikost vzorca ter uporabo standardiziranega vprašalnika za oceno prehranskih navad. Med slabostmi navajajo zasnovo raziskave ELSA-Brazil, saj preiskovanci, ki so bili ob drugem valu vključitev mlajši od 55 let, niso bili deležni preizkusa kognitivnih sposobnosti, vendar so avtorji povzete raziskave te preiskovance iz svoje analize izključili. Kot dodatne slabosti izpostavljajo zgolj enkratno oceno prehranjevalnih navad, zanašanje na samoporočane (in zato morda manj zanesljive) podatke o uživanju visoko predelanih živil, možnost pristranosti pri vzorčenju in odsotnost možnosti izvajanja slikovnih preiskav, s katerimi menijo, da bi lahko pridobili delni uvid v mehanizme zaznanega kognitivnega upada. Zaznane povezave so, z izjemo splošnega kognitivnega upada pri primerjavi prvega in ostalih treh kvartilov, relativno majhne, zato avtorji v sklepni misli izpostavljajo potrebo po preverbi poročanih izsledkov z dodatnimi opazovalnimi in kliničnimi raziskavami.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Rezultati raziskave Gonçalves in sod. dodajajo pomembno opombo k sicer precej dosledno pokazanim povezavam visoko predelanih živil z različnimi neugodnimi zdravstvenimi izidi – predvsem povišanega tveganja za debelost, srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2, vse pogosteje pa se na seznamu znajde tudi kognitivni upad.

Pomembna opomba v tem primeru je, da se neugoden učinek višjega deleža visoko predelanih živil v prehrani verjetno izrazi zgolj ob določenih pogojih: ko vključevanje teh živil poslabša splošno kakovost prehrane oz. takrat, ko visok vnos visoko predelanih živil spremlja tudi neupoštevanje smernic zdravega prehranjevanja.

Precej dosledno je pokazano, da lahko »fenomen zdravstveno ozaveščenega potrošnika« pomembno spremeni povezave praktično vseh skupin živil z zdravstvenimi izidi – še posebno izrazit pa je lahko pri grobo definiranih in zelo heterogenih skupinah živil. Zelo verjetno je, da bolj grobo kot je definirana neka skupina živil in bolj raznolika živila kot vključuje, večji vpliv tega fenomena lahko pričakujemo. Pojasnilo za to je relativno preprosto in s pomočjo kategorizacije NOVA ga lahko predstavimo na zelo slikovit način.

Sistem NOVA živila razvršča v štiri skupine glede na stopnjo in namen predelave:

1. nepredelana ali minimalno predelana živila (vsa osnovna živila, ki so užitni deli rastlin in živali, na primer semena, listi in stebla rastlin, gomolji, mišično meso, ribe, jajca, mlečni izdelki, ipd.),
2. predelane kulinarične sestavine (olja in masti, sladkor, sol, ipd.),
3. predelana živila (izdelki, ki so nastali s kombiniranjem živil iz skupin 1 in 2, na primer vložena zelenjava, slani oreški, sušeno meso, konzervirane ribe, paradižnikova mezga, kruh brez aditivov, ipd.),
4. visoko predelana oz. ultra procesirana živila.

Visoko predelana živila, s katerimi se je ukvarjala tudi raziskava Gonçalves in sod., so v obči modrosti po navadi zapisana kot v celoti izjemno neugodna prehranska izbira – predvsem na račun že omenjenih in precej dosledno pokazanih povezav s slabšimi zdravstvenimi izidi. Toda to ne drži v celoti oz. resnične slike ne prikaže z največjo možno ločljivostjo. Skupina visoko predelanih živil je namreč izjemno heterogena in vključuje cel spekter najrazličnejših živil. Visoko predelano živilo je lahko tako (a) visoko kaloričen ter z nasičenimi maščobami in dodano soljo nabit mesni izdelek kot tudi (b) z vitamini, minerali, beljakovinami in/ali vlakninami obogaten mlečni izdelek brez dodanega sladkorja in z znižano vsebnostjo maščob. Sicer drži, da ima velika večina izdelkov uvrščenih v skupino visoko predelanih živil zelo neugodno prehransko sestavo – toda kot lahko vidimo na primeru živila (a) in (b), to ne velja za vse vključene izdelke. Skupina visoko predelanih živil torej zajema praktično celoten spekter, od živil z zelo nizko do tistih z zelo visoko prehransko vrednostjo.

Ob neupoštevanju »fenomena zdravstveno ozaveščenega potrošnika« se bo skoraj vedno pokazalo, da je višji vnos visoko predelanih živil povezan s slabšimi izidi, kar je povsem pričakovano, glede na to, da ima večina izdelkov v tej skupini zelo neugodno prehransko sestavo. Ko delež vnosa visoko predelanih živil v prehrani ovrednotimo neselektivno (t.j. ko ne upoštevamo pomembnih dejavnikov, kot je na primer zdravstvena ozaveščenost udeležencev v raziskavi) je najverjetneje, da bodo večino tega predstavljali izdelki, ki so prehransko manj ugodni – kar bo posledično povezano s slabšim izidom.

Rezultat se po navadi spremeni, ko upoštevamo, da so udeleženci sposobni učinkovito ločevati med živili z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo. V svoji raziskavi so Gonçalves in sod. to sposobnost ovrednotili s stopnjo upoštevanja upoštevanja smernic zdravega prehranjevanja. Ko so upoštevali tudi ta dejavnik več niso zaznali povezave med deležem visoko predelanih živil in neugodnimi izidi – kar nakazuje na možnost, da zdravstvena ozaveščenost udeležencev vpliva na njihove izbire iz nabora visoko predelanih živil in posledično spremeni končni učinek samega deleža visoko predelanih živil v prehrani. Lahko bi celo rekli, da je ob upoštevanju kakovosti izbire izdelkov sam delež visoko predelanih živil v prehrani nepomemben. Končni učinek deleža visoko predelanih živil bi lahko bil v celoti odvisen od sposobnosti posameznikov izbirati med bolj ali manj prehransko ugodnimi izdelki. Posameznik, ki je zdravstveno ozaveščen, bo verjetno pogosteje izbiral izdelke, ki so prehransko bolj ugodni – kar pomeni, da tudi v primeru visokega deleža visoko predelanih živili v prehrani tega predstavljajo predvsem izdelki, ki jim je predelava povečala prehransko vrednost. Posledično višji vnos predelanih izdelkov v tem primeru vsaj nima neugodnega vpliva na splošno kakovost prehrane, ne moremo pa izključiti niti, da k njej morda celo ugodno prispeva.

Pomembna opomba, ki jo dodajajo rezultati raziskave Gonçalves in sod. je, da bi lahko bila stopnja predelave živila skoraj v celoti zanemarljiva in da je najbrž bistveno bolj pomembno kako neugodna oz. ugodna je prehranska sestava živila. Ni neutemeljeno domnevati, da bi lahko imel višji delež visoko predelanih živil v prehrani celo ugoden učinek na zdravje – pod pogojem, da ga predstavljajo skoraj izključno izdelki z izboljšano prehransko vrednostjo.

Nenad Kojić