Izhodišča in namen raziskave
Srčno-žilne bolezni v Združenih državah Amerike predstavljajo vodilni vzrok smrti. Nedavni raziskovalni izsledki izpostavljajo pomen primarne preventive, saj kažejo, da imajo otroci z izraženimi dejavniki tveganja, kot so povišan indeks telesne mase, arterijska hipertenzija in povišane vrednosti holesterola v krvi, v odraslosti večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih zapletov. Ameriško združenje za srce (angl. American Heart Association) je oblikovalo nabor osmih vedenjskih in bioloških dejavnikov (angl. Life’s essential 8), ki skozi celo življenje vplivajo na pojavnost srčno-žilnih bolezni in zapletov, ter pristope za njihovo sistematično vrednotenje s 100-točkovno lestvico. Med vedenjske dejavnike uvrščajo izpostavljenost nikotinu, prehrano, telesno dejavnost in trajanje spanca, med biološke pa indeks telesne mase, krvni tlak in krvne koncentracije glukoze ter holesterola. Raziskovalni podatki kažejo, da ima zgolj 2 % otrok v ZDA optimalno srčno-žilno zdravje (oziroma 100 zbranih točk), to pa se v povprečju začne slabšati že pri desetih letih starosti. Izsledki kažejo tudi, da na srčno-žilno zdravje otrok lahko vplivajo dejavniki, izraženi pri njihovih materah pred zanositvijo, med nosečnostjo in zgodaj po porodu, vključno z debelostjo, povišanim krvnim tlakom, kajenjem in dojenjem.
Avtorji povzete raziskave so zato izvedli longitudinalno kohortno opazovalno raziskavo, s katero so želeli preveriti povezanost prenatalnih (tj. pred rojstvom) in perinatalnih (ob ali kmalu po rojstvu) dejavnikov s kazalniki srčno-žilnega zdravja v otroštvu in adolescenci. Predpostavili so, da bodo dejavniki, kot so debelost mater pred zanositvijo, njihovo prekomerno pridobivanje mase med nosečnostjo, neustrezno izločanje inzulina, prekomerno povišan krvni tlak in kajenje med nosečnostjo ter uporaba mlečne formule v prvih šestih mesecih po porodu, povezani s slabšim srčno-žilnim zdravjem skozi celotno obdobje odraščanja, kakor tudi z njegovim hitrejšim in bolj izraženim upadom.
Metodološke značilnosti
V raziskavo so zajeli preiskovance iz projekta Viva (angl. Project Viva), longitudinalne raziskave, ki trenutno še poteka v zvezni državi Massachusetts. Vključili so ženske, ki so med aprilom 1999 in julijem 2002 ob vključitvi v projekt Viva opravile prvi zdravstveni pregled v nosečnosti in se tudi kasneje redno udeleževale zdravstvenih pregledov s svojimi novorojenci, dojenčki, malčki, otroci in mladostniki. Avtorji povzete raziskave so v svoj vzorec zajeli podatke, zbrane med aprilom 1999 in avgustom 2021, oziroma tiste mlade preiskovance, za katere so imeli v zgodnjem in srednjem otroštvu ter zgodnji in pozni adolescenci na voljo podatke o vsaj polovici prej omenjenih osmih dejavnikov srčno-žilnega zdravja. Matere so ob vsakem zdravstvenem pregledu podale pisno obveščeno soglasje za sodelovanje v raziskavi, njihovi otroci pa ustno (če so bili stari manj kot 18 let) ali pisno.
Nosečnice so ob prvem pregledu v okviru svojega sodelovanja v raziskavi poročale o svoji višini in masi pred nosečnostjo, iz česar so jim izračunali takratni indeks telesne mase. Iz podatkov, zbranih ob rednih pregledih, so raziskovalci izračunali celokupni prirast mase med nosečnostjo in ga glede na strokovne kriterije iz 2009 opredelili kot prenizkega, zadostnega ali prekomernega. Iz meritev, pridobljenih z oralnim glukoznim tolerančnim testom, so preiskovankam določili morebitne motnje v presnovi glukoze (vključno z nosečniško obliko sladkorne bolezni), iz meritev krvnega tlaka pa morebitno prisotnost preeklampsije ali kronično povišanega krvnega tlaka. Preiskovanke so poročale o tudi kajenju (nikoli, pred ali med nosečnostjo) ter dojenju ali uporabi mlečne formule v prvih šestih mesecih po rojstvu otroka. Kasneje, ko so na preglede prihajale skupaj z otroci, so skupaj z njimi poročale o njihovih prehranskih navadah, izpostavljenosti nikotinu, trajanju igre ali drugih oblik telesne dejavnosti ter spanca, osebje pa je otrokom in mladostnikom izmerilo telesno maso, višino in krvni tlak ter odvzelo krvne vzorce za določitev koncentracij glukoze in lipidov.
Raziskovalci so iz omenjenih podatkov z uporabo 100-stopenjskega točkovnika Ameriškega združenja za srce vključenim preiskovancem izračunali indekse srčno-žilnega zdravja za obdobja od zgodnjega otroštva do pozne adolescence in ovrednotili prispevek posameznih prenatalnih in perinatalnih dejavnikov. Od mater so pridobili tudi samoporočane podatke o starosti, doseženi stopnji izobrazbe, letnih gospodinjskih prihodkih ter rasi (kot približek za ovrednotenje morebitnih sistemskih prikrajšanosti, ki botrujejo večji ogroženosti za srčno-žilne zaplete). Zbrali so še podatke o spolu otrok, njihovi gestacijski starosti ob porodu ter porodni teži in vse našteto upoštevali v statistični analizi.
Rezultati
V raziskavo je bilo na podlagi kriterija o razpoložljivosti podatkov vključenih 1333 otrok (od skupno 2128). V vključenem vzorcu je bilo 51 % dečkov, po zastopanosti pa so prevladovali belci (71,9 %). Povprečni indeks srčno-žilnega zdravja je v zgodnjem otroštvu znašal 82,7, v srednjem otroštvu 84,3, v zgodnji adolescenci 82,2 in v pozni adolescenci 74,2. Povprečna starost, ko je celokupni indeks srčno-žilnega zdravja pričel upadati, je bila ocenjena na 10,2 let za dečke in 10,0 let za deklice. V primerjavi z vključenimi otroci so bili tisti, ki niso izpolnjevali meril za vključitev v raziskavo, pogosteje temnopolti ali latinoameričani, otroci manj izobraženih mater in iz gospodinjstev z nižjimi letnimi prihodki.
Rezultati statistične analize so pokazali, da je bila prekomerna telesna masa ali debelost pri materah pred nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjim splošnim srčno-žilnim zdravjem njihovih potomcev od otroštva do adolescence (glede na otroke preiskovank z normalno ali prenizko telesno maso pred nosečnostjo). Enako se je izkazalo za kajenje med nosečnostjo (glede na nekadilke) in na uporabo mlečne formule v prvih šestih mesecih po rojstvu (v primerjavi z dojenjem). Prekomerni prirast telesne mase med nosečnostjo je bil statistično značilno povezan s slabšim srčno-žilnim zdravjem potomcev le v zgodnjem otroštvu. Nosečniška sladkorna bolezen ni bila povezana s srčno-žilnim zdravjem otrok. Analize so pokazale tudi nekatere statistično značilne, vendar minimalne razlike v starosti otrok ob pričetku upada srčno-žilnega zdravja ter hitrosti upada s časom pri posameznih pre- in perinatalnih dejavnikih: čeprav so imeli potomci žensk z debelostjo pred nosečnostjo v splošnem slabše celokupno srčno-žilno zdravje v primerjavi z otroci žensk z normalnim indeksom telesne mase pred nosečnostjo, je bila starost, kjer se je srčno-žilno zdravje pričelo slabšati, pri njih nekoliko višja, naklon upada pa nekoliko manjši. Nosečniška hipertenzija oziroma preeklampsija sta bili v primerjavi z normalnim krvnim tlakom med nosečnostjo povezani s hitrejšim porastom srčno-žilnega zdravja pri potomcih pred začetkom upada, kakor tudi z hitrejšim upadom, ko je do njega že prišlo. Otroci preiskovank, ki so med nosečnostjo kadile, so imeli v primerjavi z otroci nekadilk slabše celokupno srčno-žilno zdravje, vendar je bila njihova starost ob začetku upada le-tega nekoliko višja.
Zaključki
Avtorji raziskave so opredelili prekomerno telesno maso oziroma debelost pred nosečnostjo, kajenje med nosečnostjo in uporabo mlečnih formul kot nadomestek dojenja v prvih šestih mesecih po rojstvu kot dejavnike, povezane s slabšim splošnim srčno-žilnim zdravjem pri otrocih. Ti izsledki se skladajo z ugotovitvami nekaterih predhodnih raziskav, kot pomembno prednost svoje raziskave pa avtorji izpostavljajo dolgo obdobje spremljanja. Ugotovitev, da se srčno-žilno zdravje otrok v povprečju začne slabšati okoli desetega leta starosti (in ne prej), si raziskovalci razlagajo kot verjetni izkaz škodljivega vpliva vedenjskih dejavnikov. Ti bi bili po njihovem mnenju lahko povezani s spremembami šolskega urnika ob prehodu v višje razrede osnovnošolskega izobraževanja, ki krnijo zadosten spanec, gibanje in vplivajo na prehranske navade, lahko pa bi šlo tudi za izkaz škodljivih vedenjskih vzorcev, ki spremljajo odraščanje (npr. eksperimentiranje s tobačnimi izdelki ipd.). Med pomanjkljivostmi raziskave izpostavljajo izključitev 37 % otrok izvorne kohorte zaradi manjkajočih podatkov in pomembne demografske razlike med vključeno in izključeno skupino, ki zmanjšuje posplošljivost podatkov, kakor tudi opazovalno zasnovo raziskave, ki onemogoča sklepanje o vzročnosti. Dodajajo tudi, da so imeli vključeni otroci glede na splošno populacijo otrok v ZDA boljši indeks celokupnega srčno-žilnega zdravja in dostop do zdravstvenega zavarovanja, zato verjetno ne odražajo splošnega stanja v državi. Zaključujejo, da opredeljeni pre- in perinatalni dejavniki predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in preverbo vpliva javnozdravstvenih ukrepov, ki jih naslavljajo, pri izboljšanju srčno-žilnega zdravja otrok, s tem pa tudi zmanjševanja bremena srčno-žilnih bolezni pri odraslih.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
