Izhodišča in namen raziskave
Bakterije, ki živijo v človeškem prebavnem traktu, imenovane tudi mikrobiota, so pomemben del prebave in gostiteljevega zdravja. Hrana, ki jo posameznik uživa, pa ima na sestavo in količino mikrobiote velik vpliv. Vsak človek oziroma vsako črevesje ima individualno sestavo mikrobiote, raziskovalci pa so želeli razširiti naše znanje o tem, ali obstajajo splošna prehranska priporočila, ki bi ohranjala zdravje mikrobiote posameznikov (in s tem tudi njihovega lastnega zdravja) v širši populaciji. Zaradi vedno bolj razširjenega »zahodnega« načina življenja, ki je povezan tudi s slabo prehrano, se mikrobiota ljudi slabša, s tem pa trpi tudi zdravje gostitelja. Znano je, da je zmanjšana raznolikost mikrobiote povezana z razvojem bolezni, kot sta debelost in diabetes. Veliko dosedanjih raziskav je že potrdilo ugoden vpliv prehranskih vlaknin na zdravje črevesnih bakterij. Vlaknine pripomorejo k večji raznolikosti bakterij ter večji stabilnosti črevesne pregrade. Prav tako imajo znan vpliv na mikrobioto tudi fermentirani prehranski produkti, ki postajajo pomemben predmet raziskav.
Metodološke značilnosti
Gre za randomizirano prospektivno raziskavo, v katero je bilo vključenih 36 odraslih (> 18 let) zdravih preiskovancev. Od tega jih je bilo 25 žensk in 11 moških, velika večina pa jih je bila najmanj univerzitetno izobraženih. 18 preiskovancev je predstavljalo skupino, ki se je 10 tednov prehranjevala s hrano, ki je vsebovala visoke vrednosti prehranskih vlaknin (oreški, zelenjava, sadje, semena ipd.), druga polovica preiskovancev pa se je 10 tednov prehranjevala pretežno s fermentirano hrano (jogurti, kimčijem, kombučo, kefirjem, kislim zeljem, fermentirano zelenjavo itd.). Raziskovalci so v namen raziskave analizirali blato preiskovancev pred in po uvedeni dieti, njihovo kri ter zabeležili njihovo splošno počutje in zdravje. Analize blata so dale informacije o zgradbi in funkciji posameznikove mikrobiote, analize krvi pa so omogočile meritve količin vnetnih dejavnikov v telesih preiskovancev.
Rezultati
Rezultati so pokazali značilno znižanje sistemskih vnetnih dejavnikov in značilno povišanje raznolikosti mikrobiote pri preiskovancih, ki so se hranili pretežno s fermentirano hrano. Pri analizi proteinov v blatu teh ljudi so raziskovalci zabeležili večje količine miozina-1. Predpostavili so, da je možen vzrok za to povečana obnova črevesne stene, saj se ta beljakovina v velikih količinah nahaja v mikrovilusih črevesne stene. Analize sestave mikrobiote preiskovancev, ki so se prehranjevali s hrano, bogato z vlakninami, so pokazale, da sicer ni prišlo do pojava večje raznolikosti črevesnih bakterij, pa vendar je povečana količina bakterijskih proteinov v blatu nakazovala na to, da je značilno narasla količina bakterij v črevesju. Pri nobeni od skupin preiskovanci niso poročali o izboljšanju kognicije, občutka stresa, utrujenosti ali fizične aktivnosti.
Zaključki
Če primerjamo rezultate analiz krvi in blata med obema skupinama preiskovancev, opazimo pomemben, a hkrati različen vpliv obeh diet na življenje črevesnih bakterij. Hrana z veliko vlakninami vsebuje veliko ogljikovih hidratov, ki jih bakterije uporabljajo za fermentacijo, zato verjetno tudi količina bakterij ob obilju njihovega vira energije raste. Raziskovalci so predvidevali, da bi ob daljšem prehranjevanju s hrano z visoko vsebnostjo vlaknin verjetno porasla tudi raznolikost mikrobiote, tako kot je to opazno pri preiskovancih, ki so jedli fermentirano hrano. Fermentirana hrana je pomembno znižala vnetne kazalce, zato bi lahko v prihodnosti potencialno postala del zdravljenja oziroma del preventive proti nekaterim vnetnim boleznim. Raziskava je imela tudi nekaj slabosti. Število preiskovancev je bilo nizko in čas poteka raziskave je bil precej kratek, poleg tega pa je obravnavala samo zdrave posameznike, kar nam ne da vpogleda v to, kako bi se odzvala mikrobiota človeka z določenimi boleznimi prebavnega trakta. Postavlja se tudi praktično vprašanje dostopnosti zdrave hrane ljudem, ki so finančno šibkejši. Veliko vrst hrane, ki jih štejemo pod fermentirane in visokovlakninske, kot so oreščki, kombuča, kimči in polnozrnat kruh, so za del prebivalstva težje dostopni v vsakodnevni prehrani. Na koncu pa so se pisci članka vprašali, kakšne rezultate bi imela raziskava, kjer bi kombinirali obe dieti. Vsekakor ostaja še mnogo neodgovorjenih vprašanj na temo pravilne prehrane in vloge prehrane pri zdravju ljudi, ta raziskava pa jih je na nekaj odgovorila in hkrati postavila precej novih.
Povzela: Ida Muc, študentka medicine
Bibliografski podatki o objavi
- Wastyk HC, Fragiadakis GK, Perelman D, Dahan D, Merrill BD, Yu FB et al. Gut-microbiota-targeted diets modulate human immune status. Cell. 2021:184(16), 4137–4153.e14. DOI: 10.1016/j.cell.2021.06.019