zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Psilocibin: zdravilo za depresijo?

28. januarja 2021

https://zdravaglava.si/wp-content/uploads/2021/01/ZG4_4Psilocibinzalajsnjedepresije-online-audio-converter.com_.mp3

 

Povzeta znanstvena objava je bila popravljena (glej komentar spodaj). 

Psilocibin je halucinogen in predstavlja eno glavnih učinkovin v t. i. »norih gobah«, ki so se tradicionalno uporabljale v šamanskih obredih, v novejši zgodovini pa kot rekreativna droga. Nedavno so postale tudi predmet kliničnih raziskav, saj izsledki nakazujejo, da je psilocibin lahko učinkovit pri nadzoru in lajšanju simptomov depresivne motnje razpoloženja. V povzeti raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev so raziskovalci oblikovali dve skupini posameznikov, pri katerih so s standardiziranimi psihometričnimi testi opredelili zmerno do hudo obliko depresivne motnje. (1) Preiskovanci so morali za vključitev izpolnjevati še nekaj drugih pogojev, predvsem pa v času raziskave niso smeli jemati antidepresivov. Obe skupini sta bili deležni dveh odmerkov psilocibina ob sočasni podporni psihoterapiji v razmiku enega tedna, vendar je prva skupina učinkovino prejela nekaj tednov prej. Tak protokol je raziskovalcem omogočil razlikovanje med morebitnim spontanim izboljšanjem in učinki psilocibina. Po drugem odmerku so raziskovalci v obeh skupinah ponovno ocenili stopnjo depresivnih simptomov in ugotovili, da je se je stanje pri večini preiskovancev izboljšalo že prvi teden po drugem odmerku psilocibina, še pri večjem številu pa četrti teden po drugem odmerku. Z izjemo blažjega glavobola, prehodno povišanega krvnega tlaka ter nekaterih neprijetnih čustvenih in čutnih zaznav preiskovanci niso poročali o neželenih učinkih psilocibina. Čeprav je bila raziskava izvedena na majhnem številu preiskovancev (n = 27) in ni imela kontrolne skupine, njeni zaključki vseeno govorijo v prid nadaljnjemu raziskovanju psilocibina kot dopolnilne, morda pa tudi alternativne možnosti zdravljenja depresivne motnje razpoloženja. 

Popravek: dne 10.2.2021 je bilo v isti reviji, kjer je bila objavljena izvorna raziskava, objavljeno pismo uredniku, v katerem avtorji raziskave navajajo napake in popravke v nekaterih izračunih, ki so bili uporabljeni pri analizi podatkov. Gre za manjše odklone, ki ne spreminjajo zaključkov raziskave, spletna izdaja izvirnega članka pa je že popravljena. (2, 3) 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • 1. Davis AK, Barrett FS, May DG, Cosimano MP, Sepeda ND, Johnson MW s sod. Effects of Psilocybin-Assisted Therapy on Major Depressive Disorder: A Randomized Clinical Trial. JAMA Psychiatry. 2020; e203285. DOI: 10.1001/jamapsychiatry.2020.3285
  • 2. Davis AK, Griffiths RR. Errors in a Response Rate and in Effect Sizes in Study of Psilocybin-Assisted Therapy for Major Depressive Disorder. JAMA Psychiatry. Published online February 10, 2021. DOI: 10.1001/jamapsychiatry.2020.4638
  • 3. Errors in Response Rate, Effect Sizes, and Confidence Intervals. JAMA Psychiatry. Published online February 10, 2021. DOI: 10.1001/jamapsychiatry.2020.4714

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo