Povzeta znanstvena objava je bila popravljena (glej komentar spodaj). 

Psilocibin je halucinogen in predstavlja eno glavnih učinkovin v t. i. »norih gobah«, ki so se tradicionalno uporabljale v šamanskih obredih, v novejši zgodovini pa kot rekreativna droga. Nedavno so postale tudi predmet kliničnih raziskav, saj izsledki nakazujejo, da je psilocibin lahko učinkovit pri nadzoru in lajšanju simptomov depresivne motnje razpoloženja. V povzeti raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev so raziskovalci oblikovali dve skupini posameznikov, pri katerih so s standardiziranimi psihometričnimi testi opredelili zmerno do hudo obliko depresivne motnje. (1) Preiskovanci so morali za vključitev izpolnjevati še nekaj drugih pogojev, predvsem pa v času raziskave niso smeli jemati antidepresivov. Obe skupini sta bili deležni dveh odmerkov psilocibina ob sočasni podporni psihoterapiji v razmiku enega tedna, vendar je prva skupina učinkovino prejela nekaj tednov prej. Tak protokol je raziskovalcem omogočil razlikovanje med morebitnim spontanim izboljšanjem in učinki psilocibina. Po drugem odmerku so raziskovalci v obeh skupinah ponovno ocenili stopnjo depresivnih simptomov in ugotovili, da je se je stanje pri večini preiskovancev izboljšalo že prvi teden po drugem odmerku psilocibina, še pri večjem številu pa četrti teden po drugem odmerku. Z izjemo blažjega glavobola, prehodno povišanega krvnega tlaka ter nekaterih neprijetnih čustvenih in čutnih zaznav preiskovanci niso poročali o neželenih učinkih psilocibina. Čeprav je bila raziskava izvedena na majhnem številu preiskovancev (n = 27) in ni imela kontrolne skupine, njeni zaključki vseeno govorijo v prid nadaljnjemu raziskovanju psilocibina kot dopolnilne, morda pa tudi alternativne možnosti zdravljenja depresivne motnje razpoloženja. 

Popravek: dne 10.2.2021 je bilo v isti reviji, kjer je bila objavljena izvorna raziskava, objavljeno pismo uredniku, v katerem avtorji raziskave navajajo napake in popravke v nekaterih izračunih, ki so bili uporabljeni pri analizi podatkov. Gre za manjše odklone, ki ne spreminjajo zaključkov raziskave, spletna izdaja izvirnega članka pa je že popravljena. (2, 3) 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.