Izhodišča in namen raziskave 

Kronična travmatska encefalopatija (angl. chronic traumatic encephalopathy, CTE) sodi med nevrodegenerativne taupatije (tj. bolezni, za katere je značilno kopičenje spremenjene beljakovine tau in propad živčnih celic v možganih) ter se pogosteje pojavlja pri posameznikih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se udarcem v glavo. Raziskave izkazujejo povezanost med celokupnim trajanjem izvajanja kontaktnih športov, kot je ameriški nogomet, ter pojavom in stopnjo izraženosti CTE, zlasti pri profesionalnih športnikih. Avtorji povzete raziskave so preverjali, ali to velja tudi za izpostavljenost hokeju na ledu, ki ga ravno tako uvrščamo med kontaktne športe s pogostimi udarci v glavo.

Metodološke značilnosti

Šlo je za presečno kohortno raziskavo, v katero so avtorji vključili posmrtno odvzete tkivne vzorce možganov skupno 77 igralcev hokeja na ledu (med njimi 28 profesionalnih športnikov), ki so sodelovali pri organizirani obliki igre in so pred smrtjo izrazili soglasje za odvzem in uporabo svojih možganov v raziskovalne namene. Zbiranje in pregled tkivnih vzorcev sta potekala med julijem 1997 in januarjem 2023, raziskovalci pa so vključili dve možganski banki v ZDA z lastnimi podatkovnimi bazami: Understanding Neurological Injury and Traumatic Encephalopathy (UNITE) ter Framingham Heart Study (FHS). Zabeležili so celokupni čas in raven izvajanja hokeja na ledu (ter morebitnih drugih kontaktnih športov) in vloge, ki so jih preiskovanci zavzemali pri igri. Zlasti pomemben je bil podatek, zbran od zakonskih partnerjev, sorodnikov ali prijateljev preiskovancev, o tem, ali so preiskovanci izvajali vlogo “pretepačev” (angl. enforcer), od katerih se pričakuje napadalnost in fizično obračunavanje s člani nasprotne ekipe v primeru prekrškov. Vključili so tudi podatke o zdravstvenem stanju preiskovancev, določenim s kliničnim pregledom in validiranimi lestvicami zmožnosti samostojnega izvajanja vsakodnevnih opravil, na podlagi česar so jim določili diagnozo klinično verjetne demence. Nazadnje so v tkivnih vzorcih 11 možganskih regij po vnaprej določenih kriterijih ovrednotili prisotnost histopatoloških značilnosti CTE in določili breme fosforilirane beljakovine tau (pTau), ki se pri tej bolezni značilno kopiči v možganskem tkivu.

V statistični analizi so preverjali povezanost med celokupnim časom izvajanja hokeja na ledu ter histopatološko diagnozo CTE  in bremenom pTau v vzorcih možganovine. Pri tem so upoštevali starost preiskovancev ob smrti, udejstvovanje v drugih kontaktnih športih (da ali ne), vlogo pri hokeju na ledu (napadalec ali drugo), starost ob začetku udejstvovanja v hokeju na ledu ter število zabeleženih pretresov možganov v zdravstveni dokumentaciji. Izvedli so še dodatne analize za ovrednotenje vpliva pristranosti pri izbiri preiskovancev in za opredelitev morebitne povezanosti med celokupnim bremenom pTau ter kliničnim stanjem preiskovancev.

Rezultati

Povprečna starost vključenih preiskovancev je ob smrti znašala 51 let, vseh 77 pa je bilo belcev. Med njimi jih je skupno 42 (oz. 54,5 %) prejelo diagnozo CTE na temelju posmrtnega pregleda možganovine. Najpogostejši zabeleženi vzroki smrti so vključevali samomor (pri 28,6 % odstotkih tistih z in brez diagnoze CTE) in nevrodegenerativne bolezni (pri 26,2 % preiskovancev s CTE in 22,9 % preiskovancev brez CTE).

Pojavnost CTE je bila pri profesionalnem udejstvovanju v hokeju na ledu visoka, saj je diagnozo prejelo 27 od skupno 28 vključenih profesionalnih igralcev: 18 od 19 posameznikov, vključenih v Nacionalno hokejsko ligo v ZDA; 13 od 28 posameznikov, ki so igrali hokej na ledu med fakultetnim študijem ali polprofesionalno; ter 2 od 21 posameznikov, ki so bili v organizirano obliko hokeja na ledu vključeni v mladinskih in srednješolskih ligah. Pojavnost CTE je bila visoka tudi med “pretepači”: diagnozo je prejelo 18 od 22 vključenih “pretepačev”, njihov povprečni skupni čas igranja pa je znašal 22,9 let.

Diagnozo CTE je prejelo 19,2 %  posameznikov, ki so hokej na ledu igrali manj kot 13 let; 51,9 % posameznikov, ki so ga igrali med 13 in 23 let, ter 95,8 % posameznikov, ki so ga igrali več kot 23 let. Rezultati matematičnih modelov, ki so upoštevali starost preiskovancev ob smrti, število zabeleženih pretresov možganov, udejstvovanje v drugih kontaktnih športih ter starost ob začetku udejstvovanja v hokeju na ledu, so pokazali statistično značilno naraščajoče tveganje za diagnozo CTE, skladno s časom izpostavljenosti (oz. igranja) hokeju na ledu, kjer se razmerje obetov ob vsakem dodatnem letu igre poveča za 34 %. Dodatek statusa “pretepača” je, kljub visoki pojavnosti CTE med “pretepači” v preučevanem vzorcu, zgolj minimalno izboljšal napovedno vrednost matematičnih modelov. To po mnenju raziskovalcev kaže, da ta dejavnik verjetno ni ključnega pomena pri tveganju za pojav CTE, vendar izpostavljajo potrebo po dodatnih raziskavah. Podobna in statistično značilna povezava je bila zaznana tudi pri času igranja hokeja na ledu in celokupnim bremenom pTau v možganih. Nadaljnje analize so pokazale še statistično značilno ujemanje med naraščajočim bremenom pTau in višjim tveganjem za klinično znaznaven kognitivni upad.

Zaključki

Raziskovalci na podlagi svojih izsledkov sklepajo, da je bilo pri darovalcih možganskega tkiva, pri katerih je bil glavni vir ponavljajočih se udarcev v glavo igranje hokeja na ledu, tveganje za CTE (in večje skupno breme pTau v možganih) večje pri tistih, ki so se s tem športom ukvarjali dlje časa. Ta ugotovitev se sklada z izsledki raziskav, ki so namesto hokejistov preučevale pojavnost CTE pri igralcih ameriškega nogometa.

Dodajajo, da so izsledki – kljub dejstvu, da izhajajo iz majhne raziskave in temeljijo na podatkih posameznikov, ki so, morda tudi zaradi svojih zdravstvenih težav, zapustili svoje možgane v raziskovalne namene –  verjetno posplošljivi na širšo populacijo, kar utemeljujejo z rezultati opravljenih analiz za ovrednotenje pristranosti pri izbiri preiskovancev. Kljub temu navajajo tudi nekatere pomanjkljivosti raziskave, vključno z opazovalno zasnovo (ki omejuje sklepanje o vzročnosti zaznane povezanosti), majhnim številom preiskovancev in etnično enoličnim vzorcem. Povzeti izsledki po njihovem mnenju izkazujejo, da tudi hokej na ledu verjetno predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj CTE.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.