Izhodišča in namen

Upad kognitivnih funkcij je običajen proces v starosti. Priljubljena fraza »uporabljaj ali izgubi« (ang. »use it or lose it«) se nanaša na prepričanje, da lahko umske sposobnosti vzdržujemo ali izboljšujemo z redno uporabo. Na ta način naj bi se izognili tudi starostnemu upadu kognitivnih funkcij.

Cilj raziskave je bil preveriti povezavo med intelektualnim udejstvovanjem in kognitivnimi sposobnostmi pri starejših ter določiti, ali ohranjanje intelektualnega udejstvovanja vpliva na starostni upad kognitivnih funkcij.

Metodološke značilnosti

Izvedli so longitudinalno prospektivno opazovalno raziskavo, v kateri je sodelovalo 498 odraslih iz severovzhodne Škotske, starih okoli 64 let. Vsi sodelujoči so pri približno enajstih letih opravili test inteligentnosti, katerih rezultate so raziskovalci hranili v arhivu in jih upoštevali pri raziskavi.

Sodelujoče so v petnajstih letih trajanja raziskave testirali petkrat. Vsakič znova so z uporabo standardnih testov zbrali podatke o naboru kognitivnih sposobnosti udeležencev. Merili so hitrost procesiranja informacij in zmožnost verbalnega spomina.

Ob vsakem testiranju so udeleženci izpolnili vprašalnik, v katerem so ocenili svoj trenutni nivo intelektualnega udejstvovanja.  Obsežen vprašalnik je vseboval vprašanja o interesu in pogostosti branja, pogostosti reševanja miselnih problemov, o uporabi abstraktnega mišljenja in splošni intelektualni radovednosti.

Rezultati

Stopnjo povezanosti med kognitivnimi sposobnostmi in pogostostjo intelektualnega udejstvovanja so izračunali z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta.

Rezultati so pokazali, da nivo intelektualnega udejstvovanja ni imel statistično pomembne povezave s preprečitvijo kognitivnega upada v starosti.

Pozitivno korelacijo so zabeležili med višjimi rezultati testa inteligentnosti v otroštvu in višjim nivojem intelektualnega udejstvovanja v poznejših obdobjih življenja (r=0,35, p<0,01). 

Med podatki o umskih aktivnostih je le pogostost reševanja problemov, ki med drugim vsebuje veščine analitičnega sklepanja, načrtovanja in kreativnosti, pokazala statistično pomembne pozitivne učinke na kognitivne sposobnosti. Reševanje miselnih problemov je bilo pozitivno povezano s hitrostjo procesiranja informacij (r=0,36, p<0,05) in verbalnim spominom (r=0,43, p<0,05).

Zaključki

Rezultati so pokazali, da intelektualno udejstvovanje ne vpliva na upad krivulje kognitivnih sposobnosti v starosti, temveč je bolj povezano s pridobivanjem in izboljšanjem teh sposobnosti tekom življenja. Intelektualno udejstvovanje, predvsem reševanje miselnih problemov, ni dovolj, da bi obvarovalo posameznika pred kognitivnim upadom, vendar lahko dvigne kognitivne sposobnosti na višjo izhodiščno točko, zaradi katere kognitivni upad ni tako opazen.

Povzela: Anja Levačić

Komentar strokovnjakinje

Raziskava je pokazala, da v starosti v vsakem primeru pride do kognitivnega upada, lahko pa si z načrtnim intelektualnim udejstvovanjem, še posebej z rednim reševanjem miselnih problemov skozi celo življenje, naberemo nekaj kognitivne rezerve. Zaključek, da intelektualno udejstvovanje dvigne kognitivne sposobnosti na višjo izhodiščno točko, bi bilo treba v dodatnih raziskavah soočiti z alternativno razlago, da se osebe, ki imajo že v osnovi višje sposobnosti, bolj pogosto intelektualno udejstvujejo (ker so pri tem uspešne in v teh aktivnostih zato bolj uživajo). Odprta ostajajo tudi vprašanja, kateri načini intelektualnega udejstvovanja so za nabiranje kognitivne rezerve najučinkovitejši in kako spodbuditi ljudi, predvsem tiste z najmanj kognitivne rezerve, k odločitvi za tako udejstvovanje in vztrajanje v njem. 

izr. prof. dr. Anja Podlesek