zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja

22. junija 2021

Izhodišča in namen raziskave

Kronične bolezni možganov so povezane s slabšo kakovostjo življenja, ki je lahko za bolnike bolj moteča kot posamezni simptomi in znaki, značilni za določeno bolezen.

Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv telesne aktivnosti na kakovost življenja, simptome depresije in spoznavne sposobnosti v primeru Alzheimerjeve, Huntingtonove in Parkinsonove bolezni ter shizofrenije in depresivne motnje. Naštete bolezni si delijo skupne mehanizme, kot so okvare živčnih celic, neravnovesje živčnih prenašalcev in rastnih dejavnikov (npr. dopamin, serotonin in BDNF) ter motnje v povezanosti nevronskih mrež. Za razliko od raziskav, ki so osredotočene samo na specifično bolezen in so zato omejene v razumevanju skupnih značilnosti različnih, na videz nepovezanih bolezni, ta raziskava osvetli potencial transdiagnostičnih pristopov k zdravljenju, v tem primeru telesne aktivnosti.

Metodološke značilnosti

Meta-analiza vključuje sistematični pregled 122 raziskav, ki preiskujejo učinek katerekoli vrste telesne aktivnosti pri bolnikih s kroničnimi boleznimi možganov. V raziskavah so vključene ocene kakovosti življenja, stopnja simptomov depresije in (ne)okrnjenost spoznavnih sposobnosti pred in po vključitvi telesne dejavnosti. V meta-analizo so vključili raziskave, ki so ustrezale vnaprej določenim kriterijem in v katerih so simptome depresije s standardiziranimi lestvicami in vprašalniki ocenjevali raziskovalci, ne bolniki sami. Glede na teste spoznavnih sposobnosti pa so opredelili 6 področij kognicije: pozornost in delovni spomin, izvršilne funkcije, spomin, hitrost psihomotorične sposobnosti, tekoča uporaba govora in globalna kognicija. V analizo so bile vključene raziskave, kjer so bile kot intervencije uporabljene aerobna vadba, vadba proti uporu ali nevromotorična vadba.

Rezultati

Izsledki 64 raziskav s skupno 4334 preiskovanci nakazujejo zmeren pozitiven vpliv telesne dejavnosti na kvaliteto življenja bolnikov z multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo in shizofrenijo. 60 raziskav z 2909 preiskovanci je ugotovilo srednje velik vpliv telesne aktivnosti na izboljšanje simptomov depresije zlasti pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, multiplo sklerozo, shizofrenijo in depresijo. Pri 2125 preiskovancih pa so ugotovili majhen, vendar statistično značilen pozitiven vpliv telesne aktivnosti na določene spoznavne sposobnosti. Raziskave, vključene v meta-analizo, ki so poročale o varnosti telesne aktivnosti, so ugotovile majhen pojav zapletov, povezanih z vključitvijo telesne aktivnosti. Zapleti so predstavljali bolečine v mišicah in sklepih, pojavnost padcev in zvin gležnja, v 83% so bili ti zapleti kratkoročni oz. niso vplivali na zaključek raziskave.

Zaključki

Trenutno telesna dejavnost ni (standardni) del kliničnih smernic za zdravljenje kroničnih bolezni možganov, ki so bile predmet opisane raziskave. Na podlagi njenih izsledkov lahko sklepamo na statistično značilne, četudi po jakosti različne, ugodne vplive telesne dejavnosti na izboljšanje simptomov depresije, spoznavnih sposobnosti in splošne kakovosti življenja pri bolnikih z nekaterimi kroničnimi boleznimi možganov. Avtorji zaključujejo, da bi vključevanje programov nadzorovane in prilagojene telesne dejavnosti v načrte zdravljenja kroničnih bolezni možganov bolnikom lahko koristilo, vendar so za oblikovanje podrobnih smernic potrebne še nadaljne raziskave.

Povzela: Janja Kepec

Komentar strokovnjaka

Obsežna meta-analiza potrjuje, da telesno vadbo lahko varno vključujemo v obravnavo bolnikov s kroničnimi možganskimi boleznimi. Učinki telesne vadbe na kognitivne sposobnosti so majhni, a klinično pomembni, znatni pa so učinki vadbe na zmanjšanje simptomov depresije.

Meta-analiza potrjuje, da je kvaliteta življenja bolnikov boljša, če ob  kroničnih, napredujočih boleznih ostanejo ali postanejo telesno dejavni, seveda  v okviru svojih sposobnosti. Podobno ugotavljajo raziskave bolnikov z rakom –  kvaliteta življenja ostaja boljša, če bolniki tudi v napredovali fazi bolezni ostanejo dejavni v obsegu in intenzivnosti, ki ju zmorejo.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Dauwan M, Begemann MJH, Slot MIE, Lee EHM, Scheltens P, Sommer IEC. Physical exercise improves quality of life, depressive symptoms, and cognition across chronic brain disorders: a transdiagnostic systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Journal of Neurology 2021; 268:1222–1246. DOI: 10.1007/s00415-019-09493-9

Kaj pravi znanost?

Izsledki raziskave kažejo, da hokej na ledu, podobno kot drugi kontaktni športi, predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kronične travmatske encefalopatije, zlasti ob dolgotrajnem udejstvovanju.

Skupno trajanje igranja hokeja na ledu in tveganje za kronično travmatsko encefalopatijo

Izsledki raziskave kažejo, da hokej na ledu, podobno kot drugi kontaktni športi, predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kronične travmatske encefalopatije, zlasti ob dolgotrajnem udejstvovanju.

Več
Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Aerobna vadba in hujšanje pri odraslih

Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Več
Zamenjava dolgotrajnega sedenja z dolgotrajno stojo ni najboljši pristop za zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti, saj lahko prispeva k višjemu tveganju za ortostatske obtočne motnje.

Vpliv stoje in sedenja na pojavnost srčno-žilnih bolezni in ortostatskih obtočnih motenj

Zamenjava dolgotrajnega sedenja z dolgotrajno stojo ni najboljši pristop za zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti, saj lahko prispeva k višjemu tveganju za ortostatske obtočne motnje.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo