zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Melanom in Parkinsonova bolezen

31. maja 2021

Alfa-sinuklein je beljakovina, ki jo pogosto povezujemo z nevrodegenerativnimi boleznimi (npr. s Parkinsonovo boleznijo in demenco z Lewyjevimi telesci), pri katerih se iz še nepojasnjenih razlogov tvorijo skupki alfa-sinukleina, kar verjetno prispeva k odmiranju živčnih celic. Avtorji nedavne raziskave ugotavljajo,  da lahko alfa-sinuklein lahko vpliva tudi na upad tvorbe melanina v posebnih celicah, melanocitih, in da je povečana količina alfa-sinukleina značilna za rakavo spremenjene melanocite, iz katerih lahko vznikne melanom. Melanin daje rjavo barvo koži, očem in dlakam ter ščiti DNK pred škodljivimi vplivi ultravijolične svetlobe. Če melanina ni dovolj, je DNK bolj dovzetna za poškodbe, s tem pa se poveča tudi tveganje za nastanek kožnega raka, med katerimi je najnevarnejši prav melanom. Znano je tudi, da so bolniki s Parkinsonovo boleznijo približno šestkrat bolj dovzetni za nastanek melanoma v primerjavi s splošno populacijo. Opisani izsledki tako predstavljajo prvi korak k razjasnitvi vloge alfa-sinukleina pri razvoju melanoma, kar lahko v prihodnosti odpre pot tudi novim možnostim zdravljenja. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • American Chemical Society. "An amyloid link between Parkinson's disease and melanoma." News release, April 7 2021. Citirano 8.4.2021. Dostopno na: https://www.acs.org/content/acs/en/pressroom/newsreleases/2021/april/an-amyloid-link-between-parkinsons-disease-and-melanoma.html

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo