Izhodišča in namen raziskave

Znano je, da staranje, spremenljivi vidiki življenjskega sloga in pridružene bolezni lahko sčasoma vplivajo na zgradbo in delovanje možganov ter prispevajo k pojavu kognitivnega upada. »Možganska starost« (MS) je izraz za izračunano razliko med oceno starosti, ki jo na podlagi strukturnega magnetnoresonančnega slikanja možganov poda model strojnega učenja, in kronološko starostjo posameznika. Višja MS se v izsledkih nekaterih raziskav povezuje z upadom umskih sposobnosti in prisotnostjo spremenljivih dejavnikov tveganja zanj, če je slednji prisoten, pa je pri posameznikih z višjo MS pogosto izrazitejši (in lahko tudi bolezenski, kot v primeru Alzheimerjeve bolezni).

Avtorji povzete raziskave so predhodno že poročali o povezavi med višjo MS ter biološkimi kazalniki in dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen, kakor tudi o povezavi med MS ter kazalniki nevrodegeneracije pri kognitivno neoškodovanih posameznikih, starih med 45 in 90 let. S to raziskavo so želeli preveriti, ali je MS mediacijska spremenljivka (tj. spremenljivka, ki posreduje učinek neodvisne na odvisno spremenljivko, glej tudi posredni učinek) med dejavniki življenjskega sloga in odloženim kognitivnim upadom, pri čemer so v statistični analizi upoštevali prisotnost kliničnih znakov in bioloških kazalnikov Alzheimerjeve bolezni.

Metodološke značilnosti, rezultati in zaključki

V analizo so vključili skupno 302 izhodiščno kognitivno neoškodovana posameznika, v starosti med 45 in 60 let, pri katerih so imeli na razpolago izvide strukturnega magnetnoresonančnega slikanja možganov in likvorske analize, oceno spremenljivih dejavnikov življenjskega sloga, ki lahko vplivajo na tveganje za pojav demence (vključno s povišanim krvnim tlakom, srčno-žilnimi boleznimi, debelostjo, dislipidemijo, sladkorno boleznijo tipa 2, pogostostjo kajenja in pitja alkohola ter simptomi tesnobnosti oziroma depresivne motnje razpoloženja), in serijske izvide preizkusov umskih sposobnosti, opravljenih v časovnem razponu treh let. Preiskovance so glede na prisotnost likvorskih kazalnikov Alzheimerjeve bolezni (tj. vrednosti razmerja med različnimi oblikami beljakovine amiloida beta, Aβ) razdelili v dve skupini, Aβ-pozitivne (108) in Aβ-negativne (194). V statistični analizi so preverjali, kako se pri eni in pri drugi skupini s časom spreminjajo dosežki na preizkusih umskih sposobnosti (neodvisna spremenljivka) glede na prisotnost dejavnikov življenjskega sloga (odvisna spremenljivka) in ocenjene MS (mediacijska spremenljivka), pri čemer so upoštevali starost, spol in izobrazbo preiskovancev. Z matematičnimi modeli so nato izračunali delež sprememb umskih sposobnosti za posamezne kognitivne domene, ki bi jih lahko posredovala MS, in ugotovili, da je slednja pri Aβ-negativni skupini posameznikov statistično značilno posredovala učinke dejavnikov življenjskega sloga na upad umskih sposobnosti (zlasti upad sposobnosti pomnjenja), pri Aβ-pozitivni skupini pa tovrstnega vpliva niso zaznali. Slednje razlagajo z dodatnim vplivom samega bolezenskega procesa (ki ga MS, glede na izsledke, odraža slabše) na kognitivni upad. Drugače povedano: raziskovalci na podlagi izsledkov sklepajo, da dejavniki življenjskega sloga igrajo pomembnejšo vlogo pri kognitivnem upadu posameznikov, ki ne kažejo znakov Alzheimerjeve bolezni, ter da pri njih ocena MS predstavlja koristen posredni kazalnik, ki bi lahko olajšal nadaljnje raziskovanje mehanizmov kognitivnega upada v odsotnosti Alzheimerjeve bolezni.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.