Izhodišča
Pogosto slišimo, da uživanje sladkorja lahko postane zasvajajoče in pripomore k pridobivanju telesne teže. Trditve o zasvojenosti s sladkorjem temeljijo predvsem na ugotovitvah študij na živalih, kjer ni neposrednih dokazov za obstoj simptomov odvisnosti od sladkorja, ki bi veljali tudi za človeka.
Namen
Na večjem vzorcu zdravih mladih ljudi proučiti, ali lahko hrana z veliko vsebnostjo sladkorja povzroči odvisnosti podobne težave, po merilih za duševne bolezni (DSM), in ali to vpliva na telesno težo ter negativna čustvena stanja (depresivno razpoloženje).
Metode
V presečni raziskavi je preko spletnega vprašalnika sodelovalo 1495 zdravih študentov z različnih fakultet. Raziskovalci so iz odgovorov na vprašalnik po merilih DSM ocenjevali znake zasvojenosti s hrano za določeno kategorijo živil (YFAS), ITM in depresivno čustvovanje (BDI). Za več kot polovico naključno izbranih sodelujočih (N = 786) so podatke o teži (ITM) preverili tudi v laboratoriju.
Rezultati
Rezultati so pokazali, da je 95% udeležencev imelo vsaj en simptom odvisnosti od hrane, od tega je bil najpogostejši »vztrajna želja ali ponavljajoč se neuspešen poskus prenehanja« uživanja hrane. Hkrati jih je 12.6% ustrezalo YFAS klasifikaciji zasvojenosti od hrane, skupaj z merili DSM. Večina udeležencev je imela težave pri živilih s kombinacijo visoke vsebnosti maščob in soli (30%) ter maščob in sladkorja (25%), medtem ko je manjšina imela težave z živili z nizko vsebnostjo maščob in soli (2%) ter živili, ki vključujejo predvsem sladkor (5%). Izkazalo se je, da je prekomerna teža povezana z zasvojenostjo podobnimi težavami samo v primeru, ko gre za hrano s kombinacijo visoke vsebnosti maščob in soli ter maščob in sladkorja (p < 0.0001), kar se ni izkazalo za živila, ki vsebujejo predvsem sladkor. Pokazala se je tudi visoko pozitivna povezanost (r = 0.18; p < 0.0001) med simptomi depresije (ocena BDI) in YFAS simptomi, kar potrjuje pogosto poročanje o povezavi med odvisnostjo od hrane in povečanim vnosom energijsko gostejše hrane pod vplivom negativnega razpoloženja.
Zaključek
Trenutne ugotovitve kažejo, da sam sladkor nič bolj ne prispeva k odvisnosti od hrane in tveganju za povečanje telesne teže, kot katerekoli druge vrste virov energije. Kljub poročanju o povezavi med odvisnostjo od hrane in povečanim vnosom energijsko gostejše hrane pod vplivom negativnega razpoloženja, pri določanju nagradne vrednosti hrane in spodbujanju prekomernega vnosa energije večjo vlogo kot sladkor sam igrata energijska gostota živil in posameznikove prehranjevalne navade.
Povzela: Ajda Centa
Komentar strokovnjaka
Ugotovitve Markusa in sodelavcev so v nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima veliko ljudi pri prehrani težave s sladkorjem. Niso pa v nasprotju s težo dokazov na tem področju, ki kažejo, da ljudje na splošno nismo pretirano odvisni od živil, katerih skoraj celoten delež energije predstavlja sladkor. Živila, najbolj dosledno povezana s previsokim vnosom energije, povišano telesno težo in posledično slabšim presnovnim stanjem, so visoko procesirani izdelki, ki skoraj po pravilu spadajo v eno izmed dveh hiperpalatabilnih kategorij: (1) maščobe sladkega okusa ali (2) maščobe slanega okusa.
Izdelki, ki jih pogovorno imenujemo »sladkor« oz. »sladkarije«, ne le da niso samo iz sladkorja, temveč niso niti pretežno iz sladkorja. Največji delež energije v čokoladah, sladoledih, torticah in sorodnih prigrizkih sladkega okusa predstavljajo maščobe. Slednje so izjemno energijsko bogate, zato imajo ti izdelki načeloma tudi visoko energijsko vrednost – rečemo, da so zelo kalorični. Podobno velja za slane prigrizke, le da tam vlogo sladkorja prevzame sol.
Hiperpalatabilna so tista živila, ki zaradi visoke vsebnosti energije in sinergije med sestavinami – ponavadi gre za kombinacijo maščob, soli, sladkorja, sladil in/ali škroba – postanejo pretirano okusna (palatabilna), imajo visoko nagradno vrednost in onemogočajo normalno sitost oz. vzpodbujajo prenajedanje. Hiperpalatabilna živila imajo višji »zasvojitveni potencial« in prekomerno zanašanje na njih lahko sproži zasvojenosti podobna vedenja, ki spominjajo na pravo odvisnost.
Za vzdrževanje dobrih prehranskih navad in vzdrževanje zdrave telesne mase je smiselno poiskati način, s katerim se hiperpalatabilna živila vključi v prehrano tako, da se zajezi njihov negativen učinek na uravnavanje apetita. Abstinenca navadno ni najbolj učinkovita metoda – lahko ima celo nasprotni učinek od želenega in še dodatno stopnjuje problematično razmerje s hiperpalatabilnimi živili – restriktivne metode pa so na splošno povezane s slabšimi izidi poskusov spreminjanja prehranskih navad in uravnavanja telesne mase.
Nenad Kojić
Bibliografski podatki o objavi
- Markus CR, Rogers PJ, Brouns F, Schepers R. Eating dependence and weight gain; no human evidence for a ‘sugar addiction’ model of overweight. Appetite 2017 Jul.; 114: 64-72. DOI: 10.1016/j.appet.2017.03.024