Izhodišča in namen

Predhodne epidemiološke raziskave ugotavljajo, da je že sama izpostavljenost naravnim okoljem povezana z izboljšanim zdravjem in počutjem. Cilj povzete raziskave je bil zato ovrednotiti povezavo med časom, preživetim v naravi, ter oceno lastnega zdravja in blagostanja na reprezentativnem vzorcu preiskovancev. 

Metodološke značilnosti 

Raziskovalci so izvedli presečno raziskavo s strukturiranimi intervjuji, v katero so vključili skoraj 20.000 Angležev. Udeleženci so podali ocene lastnega zdravja in počutja, ki so jih raziskovalci razdelili v dve kategoriji: dobro ali slabo zdravje in dobro ali slabo počutje. Preiskovanci so poročali tudi, koliko časa so preživeli v naravi na naključno izbrani dan v tednu poprej. Podatke so avtorji uporabili za izračun ocene tedenske izpostavljenosti naravi (v minutah na teden), ki so jo uporabili v nadaljnjih analizah. V analizah so poskrbeli za nadzor nad ostalimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na počutje in zdravje intervjuvancev, kot so: telesna aktivnost v tednu pred raziskavo, dostopnost zelenih območij, partnerski in zaposlitveni status, starost itd., ter izračunali verjetnost, da je dobro zdravje oz. počutje povezano s časom, preživetim v naravi v tednu pred raziskavo. 

Rezultati 

Statistični modeli so pokazali, da je preživljanje dveh ali več ur tedensko v naravi povezano z boljšimi ocenami lastnega zdravja in blagostanja, neodvisno od tega, kako je bil čas dosežen; bodisi z enim daljšim sprehodom ali porazdeljeno čez cel teden. Po vsaj 2 urah tedensko v naravi je bila verjetnost, da bodo sodelujoči svoje zdravje in počutje ocenili kot dobro, pomembno večja kot pri tistih, ki so v naravi preživeli manj časa. Zanimivo je, da preiskovanci, ki so v naravi preživeli več kot dve uri tedensko, niso nujno poročali o boljšem zdravju ali počutju v primerjavi s tistimi, ki so v naravi preživeli »le« dve uri.

Zaključki 

Izsledki raziskave na velikem vzorcu in z rigorozno statistično analizo potrjujejo, da je preživljanje časa v naravi pomembno za zdravje in dobro počutje. Čeprav avtorji poudarjajo, da samo iz te presečne raziskave ne moremo sklepati o vzročni povezavi med preživljanjem časa v naravi in zdravjem oz. počutjem, so njihove ugotovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave. Ugotovitve bi lahko podprle premike v javnih politikah in dopolnitev javnozdravstvenih smernic, da bi v svoja priporočila vključile tudi količino časa, ki naj bi ga preživeli v naravi.  

Povzela: Nikita Arslanovski

Komentar strokovnjakinje

Raziskava je na velikem vzorcu in ob nadzoru drugih pomembnih dejavnikov pokazala, da se posamezniki, ki tedensko preživijo nekaj časa v naravi, počutijo bolj zdrave in so bolj zadovoljni z življenjem. Ena od predlaganih razlag takega blagodejnega učinka je, da v naravi naše misli lahko »odplavajo« in si tako »napolnimo baterije, ki nam jih prazni vsakodnevni stres«. Izsledki raziskave imajo še posebej pomembno sporočilno vrednost v času koronakrize in ukrepov, ki omejujejo naše gibanje v naravi.

izr. prof. dr. Anja Podlesek