Pandemija COVID-19 predstavlja vsesplošno zdravstveno krizo, še posebej močno pa je obremenila zdravstveno osebje. Obvladovanje takšne krizne situacije zahteva učinkovit zdravstveni sistem, zato je avtorje slovenske raziskave zanimalo, kateri individualni dejavniki pripomorejo k uspešnejšemu spoprijemanju zdravnikov z delovnimi zahtevami. Zdravniki, ki so sodelovali v raziskavi, so z izpolnjevanjem vprašalnikov poročali o dnevni zaspanosti, ravni psihološkega delovanja (o težavah s samoregulacijo, o negativnem čustvovanju ter psihološki prožnosti) in spanju, pri čemer je splošna ocena spanja predstavljala seštevek vrednosti na poddimenzijah kakovosti in količine spanja ter latence uspavanja. Prav tako so poročali o pogostosti medicinskih napak, pogostosti primerov lastne ogrožene varnosti in ogrožene varnosti drugih zaposlenih ter zaznani lastni varnosti na delovnem mestu v prvem mesecu epidemije COVID-19 v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da sta zaznana varnost in boljši spanec neposredno napovedovala nižjo raven negativnega psihološkega delovanja zdravnikov, boljši spanec pa je preko takšnega učinka posredno zmanjšal verjetnost medicinskih napak in primerov ogrožene varnosti na delovnem mestu. Zaznana varnost je prav tako neposredno pripomogla k boljšemu spancu in manjši pogostosti primerov ogrožene varnosti. V nadaljnji analizi so avtorji ugotovili, da so se ravni psihološkega delovanja ter kakovosti in količine spanja zdravnikov razlikovale glede na njihovo delovno mesto. Zdravniki, ki so delo opravljali na COVID-19 vstopnih točkah, so poročali o nižji ravni psihološkega delovanja, obenem pa so se z večjo verjetnostjo zbujali med spanjem, imeli nočne more in spali manj kot 5 ur. Ti izsledki raziskave so skladni s preteklimi ugotovitvami, ki spanec povezujejo z učinkovitim kognitivnim in čustvenim delovanjem posameznika, pomanjkanje občutka varnosti med pandemijo COVID-19 pa s slabšim spancem. V ta namen avtorji predlagajo nadaljnje prilagajanje zdravstvenih smernic, ki bi zdravnikom omogočale zadosten in kakovosten spanec ter večjo varnost na delovnem mestu.

Komentar:
Kljub temu, da so zdravniki, ki so delali na COVID-19 vstopnih točkah, poročali o slabšem spancu in nižji ravni psihološkega delovanja, pa je zanimivo, da statistično značilnih razlik glede zaznane lastne varnosti na delovnem mestu med zdravniki na COVID-19 vstopnih točkah in ostalimi zdravniki ni bilo. Prof. dr. Dolenc Grošelj, soavtorica raziskave, navaja, da je možno, da je k njihovemu slabšemu spancu in nižji ravni psihološkega delovanja pripomogel predvsem stres zaradi narave dela na COVID-19 točkah, čeprav so se počutili enako varne kot ostali zdravniki. Dodaja, da je delo na COVID-19 točkah še dodatno obremenilo predvsem družinske zdravnike, ki so bili obremenjeni že v predkoronskem obdobju, ti pa so bili v vzorcu visoko zastopani.

Povzela: Lea Hostnik