Blažja travmatska ali nezgodna poškodba možganov, ki jo nekateri enačijo s pretresom možganov, je akutna poškodba možganov, ki nastane zaradi delovanja zunanjih sil na glavo. Prepoznamo jo po zmedenosti, neorientiranosti, izgubi zavesti ali izgubi spomina po poškodbi, pri čemer ti znaki niso posledica zlorabe alkohola, drog ali zdravil.

Obstaja veliko dokazov, da je zmerna do huda poškodba možganov pomemben dejavnik tveganja za nastanek nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Veliko manj je dokazov za morebitne nevrodegenerativne posledice blažjih poškodb možganov. Običajno je izpostavljenost ponavljajočim se blažjim travmatskim možganskim poškodbam povezana s kronično travmatsko encefalopatijo, eno izmed bolezni odlaganja napačno zvitih beljakovin v možganih. Zanjo so značilne spremembe v razpoloženju, vedenju in kognitivnih procesih. Lahko se pojavijo tudi težave z gibanjem s podobnimi znaki, kot jih imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo ali ALS. Simptomi navadno nastopijo več let ali desetletij po poškodbi možganov, točno diagnozo pa lahko postavijo šele po smrti. V preglednem člankuso avtorji na podlagi več kot 100 izvirnih člankov povzeli podatke o epidemiologiji blažjih travmatskih možganskih poškodb, kronične travmatske encefalopatije ter posttravmatske demence in Parkinsonove bolezni.

Blažja nezgodna poškodba možganov je zelo pogosta – kar 100 do 300 ljudi na 100 000 prebivalcev išče zdravstveno pomoč prav zaradi nje. Najpogostejši vzroki za tovrstne poškodbe so različni padci in trki motornih vozil. Po eni sami blažji poškodbi obstaja majhno, a vseeno pomembno tveganje za razvoj demence, pri čemer so mlajši odrasli bolj odporni ali pa demenco razvijejo po daljšem času kot starejši odrasli. Ponavljajoče se poškodbe so po preučevanju igralcev ameriškega nogometa povezali z večjo stopnjo umrljivosti zaradi nevrodegenerativnih vzrokov (predvsem Alzheimerjeve bolezni in ALS). Kar pri 50-97% umrlih nekdanjih igralcih ameriškega nogometa, na katerih je bila izvedena obdukcija, so postavili diagnozo kronične travmatske encefalopatije. Pri tem velja omeniti, da na razvoj opisanih bolezni vpliva še veliko drugih dejavnikov ter nenazadnje tudi naši geni. Obenem je na danem področju potrebnih še veliko raziskav za natančnejšo opredelitev pretresa možganov kot dejavnika tveganja za nevrološke bolezni ter vzpostavitev kriterijev za klinično diagnozo kronične travmatske encefalopatije.

Povzela: Veronika Šavli

Komentar strokovnjaka

Dokazi, da tudi blažje nezgodne poškodbe možganov zvišajo tveganje za kasnejši nastanek različnih nevrodegenerativnih bolezni, kažejo na kompleksnost mehanizmov razvoja teh bolezni. Obstajajo znanstvene hipoteze, da je potrebnih več stopenj oz. korakov z vplivi različnih dejavnikov, da se bolezni izrazijo. Tako genetski dejavniki kot vplivi okolja, ki prispevajo k razvoju nevrodegeneracije, so številni in še vedno precej slabo poznani. To zelo otežuje iskanje učinkovitega zdravljenja teh bolezni. Vsekakor pa morajo spoznanja o škodljivem učinku blažjih nezgodnih poškodb možganov predstavljati poziv družbi, da poskrbi za učinkovito preprečevanje teh poškodb (osebna zaščitna oprema, manjša popularizacija nevarnih športov).

doc. dr. Blaž Koritnik