Poporodna depresija prizadene 13 % mater v prvem letu po porodu, zdravljenje večine poporodnih depresivnih epizod pa se prične šele po pojavu simptomov. Ukrepi, ki preprečujejo razvoj simptomov depresivne motnje po porodu, lahko pomembno zmanjšajo neugodne posledice za mati in otroka, zato so avtorji povzete raziskave izvedli meta-analizo raziskav z naključno razporeditvijo preiskovank, s katero so želeli oceniti učinkovitost različnih ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjševanje poporodne depresije.

V meta-analizo so vključili raziskave iz zbirk PubMed in PsycInfo, ki so ustrezale naslednjim kriterijem: primerjale so eksperimentalno in kontrolno skupino, glavni cilj preverjanih ukrepov je bilo znižanje pogostnosti epizod poporodne depresije, ukrepi so se začeli izvajati že med nosečnostjo ali v prvih štirih tednih po porodu, za poročanje o simptomih so bili uporabljeni ustrezni in strokovno priznani vprašalniki, iz pridobljenih podatkov pa je bilo mogoče izračunati velikost učinka. Analizirani ukrepi so vključevali prehranska dopolnila, izobraževanje, hormonsko in drugo farmakološko zdravljenje, prilagojeno obliko siceršnje splošne oskrbe nosečnic (npr. krajši razmik med zdravniškimi pregledi), psihoterapijo in družbeno podporo. Opravljeni sta bili dve ločeni analizi: v prvi so primerjali razliko v stopnji simptomov depresije, v drugi pa razliko v pogostnosti depresivnih epizod 6 mesecev po porodu med poskusno in kontrolno skupino. Skupno je bilo v meta-analizo vključenih 37 raziskovalnih poročil.

V analizo stopnje simptomov depresije v prvih 6 mesecih je bilo vključenih 24 raziskav, od teh pa je imelo 8 raziskav statistično značilno velikost učinka (in s tem manj izrazite simptome) v korist poskusne skupine. Avtorji meta-analize so ocenjevali tudi povprečno spremembo stopnje izraženosti depresivnih simptomov pred in (do vključno 6 mesecev) po porodu v štirinajstih raziskavah, kjer so raziskovalci kot merilo uporabili različne psihološke vprašalnike, in pri vseh zaznali upad, ki je bil v poskusni skupini večji kot v kontrolni. V analizo pogostnosti klinične diagnoze epizod poporodne depresije je bilo vključenih 28 raziskav. Celokupno je prevladoval ugoden učinek preventivnih ukrepov z 28-odstotnim zmanjšanjem tveganja za depresijo v poskusnih skupinah.

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov zaključujejo, da so različni ukrepi lahko učinkoviti pri blaženju simptomov in preprečevanju epizod depresije v prvih šestih mesecih po porodu. Čeprav je velikost njihovega učinka v primerjavi z ukrepi za zdravljenje poporodne depresije skromna, je hkrati primerljiva ali celo večja od velikosti učinka ukrepov za preprečevanje tesnobnosti in depresije v drugih meta-analizah. Kot eno izmed pomembnejših ugotovitev izpostavljajo, da vrsta ukrepa ni bila odločilni dejavnik pri zaznani učinkovitosti, vendar hkrati svarijo, da je to mogoče pripisati povečani skrbi za zdravje nosečnic, ki sledi vključevanju v raziskave, in poudarjajo potrebo po dodatnih raziskavah, s katerimi bi lahko bolj podrobno opredelili učinkovitost različnih ukrepov. Med pomembnejše omejitve opravljene meta-analize uvrščajo relativno majhno število vključenih raziskav za vsako posamezno vrsto ukrepa, kar jih je omejevalo pri opredelitvi morebitnih dodatnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na učinkovitost posamezne kategorije ukrepov. Opozarjajo tudi na pristranost pri objavljanju zgolj tistih raziskovalnih poročil, ki izkazujejo izboljšanje zaradi preučevanih ukrepov, kar onemogoča vpogled v dejansko stanje njihove učinkovitosti, ter na dejstvo, da večina raziskav na področju poporodne depresije ne poroča o vplivih preiskovanih ukrepov na otroke preiskovank.

Povzela: Ema Lanišnik