Kronična bolečina lahko močno okrni kakovost življenja in predstavlja enega izmed vodilnih vzrokov invalidnosti. Tako ne obremeni le posameznika, ki se z njo sooča, temveč tudi zdravstveni sistem in širšo družbo. V zadnjih letih se povečuje raziskovalno zanimanje za lajšanje različnih oblik kronične bolečine s pomočjo kanabinoidov, vendar izsledki kažejo, da njihova klinična učinkovitost bistveno ne presega učinka placeba, iz česar sledi, da lahko le-ta pomembno prispeva k lajšanju bolečine ob uporabi kanabinoidov. Avtorji povzetega sistematičnega pregleda z meta-analizo so zato poskušali opredeliti velikost učinka placeba pri analiziranih dvojno slepih raziskavah z naključno razporeditvijo preiskovancev. Ker na učinek placeba močno vpliva tudi kontekst, ki tu vključuje medijsko poročanje o domnevni učinkovitosti kanabinoidov, so preverjali še, ali obstaja povezava med odmevnostjo (ne)znanstvenega poročanja o raziskavah in njihovih izsledkih ter velikostjo zaznanega kliničnega učinka kanabinoidov.

V meta-analizo so na podlagi sistematičnega pregleda literature vključili raziskave, objavljene do vključno septembra 2021, v katerih so sodelovali polnoletni preiskovanci s kakršno koli obliko akutne ali kronične bolečine, brez HIV/AIDS-a ali hudih kožnih bolezni. Vključene raziskave so morale biti dvojno slepe in preverjati učinek (naravnih ali sintetičnih) kanabinoidov v primerjavi s placebom, na osnovi samoporočane jakosti bolečine pri preiskovancih pred in po prejemanju učinkovine ali placeba. Pri raziskavah so s standardiziranimi točkovniki ocenjevali tudi kakovost metodologije in tveganje za pristranost.

Povezavo med zaznanim učinkom v raziskavi in njeno medijsko odmevnostjo so raziskovalci preverjali na osnovi podatkov o znanstvenih in laičnih objavah, ki so kot vir navajale posamezno raziskovalno poročilo, pri čemer so ton poročanja o učinkovitosti kanabinoidov za lajšanje bolečine vrednotili kot pozitiven, nevtralen ali negativen in izračunali delež pozitivnega poročanja v primerjavi z nevtralnim ali negativnim. To mero so nato primerjali z zaznano velikostjo protibolečinskih učinkov kanabinoidov v raziskavi in ocenjenim tveganjem za pristranost raziskave.

V meta-analizo so vključili 20 raziskav s skupno 1459 preiskovanci, ki so trpeli zaradi raznolikih bolečinskih stanj, vključno z nevropatsko bolečino, ter so kanabinoide (vključujoč tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBD)) prejemali v obliki tablet, pršil, olj ali z vdihavanjem dima oz. pare. Tveganje za pristranost je bilo zmerno pri štirinajstih vključenih raziskavah, visoko pri štirih in nizko pri dveh, najpogosteje pa je šlo za pristranost pri poročanju in zagotavljanju slepe raziskave za preiskovance. Tako placebo kot aktivne učinkovine so statistično značilno zmanjšale samoporočano jakost bolečine pri preiskovancih, vendar med enimi in drugimi v meta-analizi ni bilo statistično značilnih razlik. Raziskave z nizkim tveganjem za pristranost so poročale o statistično značilno večjih učinkih placeba, raziskave s slabo izvedenim pogojem »sleposti« pa o statistično značilno nižjih učinkih placeba. Tovrstnega vpliva v povezavi z aktivnimi učinkovinami raziskovalci niso zaznali. Niti vrsta bolečine, finančna korist v primeru sodelovanja v raziskavi niti način prejemanja placeba niso vplivali na velikost učinka placeba.

Pogostost navajanja raziskave v znanstveni literaturi ni bila statistično značilno povezana niti z zaznano velikostjo učinka placeba niti z zaznano velikostjo učinka aktivne učinkovine. Med deležem pozitivnih laičnih objav o posamezni raziskavi in njenim tveganjem za pristranost ni bilo statistično značilne povezave, kakor tudi ne med deležem pozitivnih laičnih objav o posamezni raziskavi in zaznano velikostjo aktivne učinkovine ali placeba v tej raziskavi, vendar izsledki analize kažejo, da je bil delež pozitivnih laičnih objav visok, ne glede na tveganje za pristranost raziskave, velikost učinka kanabinoidov ali velikost učinka placeba.

Avtorji na podlagi izsledkov zaključujejo, da učinek placeba pomembno prispeva k lajšanju bolečine pri uporabi kanabinoidov. Povezavo med nizkim tveganjem za pristranost in visokim zaznanim placebo učinkom pojasnjujejo s tem, da dobro zasnovana, za preiskovance slepa raziskava – kjer preiskovanci torej ne vedo, kdaj prejemajo placebo in kdaj aktivno učinkovino – lahko pomeni višja pričakovanja za učinek prejete učinkovine, pa naj gre za placebo ali aktivno snov. K visokim pričakovanjem (in torej velikemu učinku placeba) lahko po mnenju avtorjev prispeva tudi visok delež pozitivnih laičnih objav o raziskavi, ne glede na njeno tveganje za pristranost ali dejansko zaznano učinkovitost kanabinoidov v primerjavi s placebom. Dodajajo, da bi bilo to trditev preveriti z dodatnimi raziskavami, vendar opozarjajo tudi, da ima pristrano, široko dostopno poročanje prek vpliva na izsledke kliničnih preizkušanj lahko tudi daljnosežne posledice za odobritev uporabe in dostopnost kanabinoidov za lajšanje bolečine.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.