Izhodišča

Številne raziskave potrjujejo ugodne učinke flavonoidov na kognicijo, saj naj bi bili povezani s povečanjem prekrvavitve možganov. Med živila, bogata s flavonoidi, uvrščamo jagodičevje, čaj, kakav, citruse in zelene listnate začimbe. Jagodičevje je bogato predvsem s podkategorijo flavonoidov, imenovano antocianini, ki naj bi pripomogli k izboljšanju izvršilnih funkcij ter boljšemu počutju. Izsledki predhodnih raziskav nakazujejo na dobrodejni učinek flavonoidov pri opravljanju zahtevnejših miselnih nalog, na primer tistih, ki vključujejo epizodični in delovni spomin ter psihomotorično procesiranje. Pri tem prihaja do razlik v učinkih med različnimi viri flavonoidov, starostnimi skupinami ter dolžino časovnega okvirja učinka, ki pa še niso dodobra raziskane in jih deloma naslavlja obravnavana študija.

Namen

Raziskava je na vzorcu mladih, zdravih preiskovancev preučevala učinek zaužitja mešanega jagodičevja na delovanje izvršilnih funkcij in počutje znotraj šestih ur po zaužitju.

Metode

V raziskavi je sodelovalo 40 udeležencev, starih med 20 in 30 let. Polovica udeležencev je po dvanajstih urah postenja zaužila 400 ml napitka, pripravljenega iz mešanega jagodičevja (tj. borovnic, jagod, malin in robid v enakovrednih količinah), druga polovica pa je prejela napitek s primerljivo vsebnostjo sladkorja in vitamina C, vendar brez jagodičevja (placebo). Počutje preiskovancev je bilo ocenjeno s pomočjo vprašalnika, delovanje izvršilnih funkcij pa skozi dve zahtevni kognitivni nalogi, pri čemer je bila prva usmerjena na pozornost, druga pa na sposobnost preklapljanja med opravili. Pri obeh kognitivnih nalogah je bil merjen tudi reakcijski čas. Merjenja so bila opravljena štirikrat, in sicer poleg izhodiščnega še dve, štiri in šest ur po zaužitju.

Rezultati

Rezultati so pokazali, da se je uspešnost izvedbe nalog pri udeležencih, ki so zaužili placebo, tekom dneva zmanjševala. Nasprotno je eksperimentalna skupina ohranila natančnost izvedbe pri obeh kognitivnih nalogah do vključno šest ur po zaužitju napitka. Zaužitje jagodičevja se je odrazilo tudi v krajših odzivnih časih pri izvajanju naloge pozornosti dve in štiri ure po zaužitju ter pri nalogi preklapljanja med opravili šest ur po zaužitju, ko naj bi bili udeleženci najbolj utrujeni. Pri tem avtorji raziskave navajajo možni učinek fenolnih kislin – presnovkov antocianinov v borovnicah, ki se v krvi pojavijo približno šest ur po njihovem zaužitju in lahko prispevajo k boljši prekrvavitvi možganov. Pomembno je poudariti, da se je večja točnost pokazala predvsem pri opravljanju zahtevnejših ponovitev z višjo kognitivno obremenitvijo, medtem ko so bili pri manj zahtevnih ponovitvah učinki manjši. Za razliko od ene izmed preteklih raziskav, ki je preučevala vpliv zaužitja borovnic na počutje, avtorji obravnavane raziskave niso našli povezave med zaužitjem jagodičevja in izboljšanjem počutja, kar morda kaže na razlike v vplivu na počutje med posameznimi vrstami jagodičevja.

Zaključki

Raziskava je pokazala razlike pri uspešnosti izvajanja zahtevnih miselnih nalog med eksperimentalno in kontrolno skupino, ki pa so se izkazale za relativno majhne (skupno dva odstotka). Skupaj s hitrejšimi odzivnimi časi naj bi rezultati kljub majhnim razlikam kazali na ugodne vplive zaužitja jagodičevja na umske sposobnosti. Pri tem avtorji dopuščajo možnost, da so krajši odzivni časi posledica ponavljajočih se izvedb testiranja. Dodatno avtorji raziskave izpostavljajo še nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je najpomembnejša razlika v okusu med napitkoma. Napitek, ki ga je prejela kontrolna skupina, ni vseboval arome jagodičevja, zato so lahko preiskovanci že iz okusa napitka sklepali, v kateri skupini so, kar pa je morda vplivalo na njihovo uspešnost pri reševanju miselnih nalog. Kljub svojim pomanjkljivostim je študija obrodila obetavne izsledke o blagodejnih kognitivnih učinkih zaužitja mešanega jagodičevja pri mladih odraslih, ki so še posebej izrazite pri opravljanju zahtevnih kognitivnih nalog in v obdobjih utrujenosti.

Povzela: Mateja Kalan

Komentar strokovnjaka

Jagodičevje je kot skupina živil znano po tem, da je še posebno bogat vir flavonoidov. Tako višji vnos jagodičevja kot višji vnos flavonoidov na splošno (iz drugih virov, kot sta na primer kakav in zelena listnata zelenjava) sta v epidemioloških raziskavah precej dosledno povezana z ugodnejšimi izidi, predvsem v smislu presnovnega in srčno-žilnega zdravja, v zadnjem obdobju pa vedno bolj tudi na področju zdravja možganov.

Nabrala se je tudi kopica novejših in bolje nadzorovanih kliničnih raziskav, kot predstavljen primer Whyte in sod., ki nakazujejo tudi na možnost kratkoročnih ugodnih učinkov jagodičja (oz. drugih živil z višjo vsebnostjo flavonoidov) kmalu po zaužitju. Povsem pričakovano pa je moč teh učinkov v najboljšem primeru marginalna – »statistično značilna, vendar ne nujno praktično relevantna«. Učinek enkratnega zaužitja določenega živila je v večini primerov povsem nezaznaven in kakršenkoli odmik od tega je pravzaprav presenečenje. V tem pogledu lahko šibek kratkoročni učinek nakazuje na možnost velike spremembe v dolgoročnih izidih ob rednem uživanju jagodičevja.

Kočni vpliv prehrane v preventivi pred kroničnimi obolenji je posledica (seštevek) majhnih učinkov posameznih izbir, nakopičenih skozi celotno življenje. Majhen takojšnji učinek ene porcije jagodičja na uspešnost pri kognitivnih nalogah se lahko po nekaj letih rednega uživanja te iste porcije »prevede« v precej bolj signifikantno znižanje tveganja za kognitivno usihanje. Teža dokazov na tem področju dejansko podpira takšen zaključek. Trenutno že lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je višji vnos jagodičja (oz. flavonoidov na splošno) nekaj, kar bo na dolgi rok koristilo možganom.

Komentiral: Nenad Kojić