Povzetek

V povzeti raziskavi so avtorji preverjali povezavo med povečanim vnosom paradižnika, paradižnikovih izdelkov (npr. soka ali mezge) oz. likopena in posrednimi kazalniki srčno-žilne ogroženosti, vključno s krvnimi maščobami in povišanim krvnim tlakom. Zaključki raziskave nakazujejo, da ima večji vnos naštetih živil oz. učinkovine lahko ugoden vpliv na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema. 

Izhodišča

Izsledki epidemioloških raziskav dosledno nakazujejo povezavo med uživanjem paradižnika oz. likopena in nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, v zadnjem času pa različne skupine raziskovalcev izvajajo tudi intervencijske raziskave, ki preverjajo učinke uživanja likopena oz. paradižnika na različne kazalnike srčno-žilne ogroženosti. 

Namen

Namen povzete raziskave je bil oceniti zanesljivost zaključkov intervencijskih raziskav, ki so preverjale učinek paradižnika in paradižnikovih izdelkov (npr. soka ali mezge) oz. likopena na kazalnike srčno-žilne ogroženosti. 

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so izvedli sistematični pregled in meta-analizo 17 intervencijskih raziskav (skupaj 932 preiskovancev), ki so bile izvedene na odraslih osebah, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino, pri  katerih so merili učinke na srčno-žilni sistem preko različnih posrednih kazalnikov (koncentracije celokupnega, LDL- in HDL-holesterola, trigliceridov, oksidiranega LDL-holesterola, vrednosti krvnega tlaka, hitrosti pulznega vala in od pretoka odvisnega širjenja žil). V statistični analizi so upoštevali metodološke razlike med raziskavami in prisotnost morebitnih motečih dejavnikov, ocenili so pristranost pri objavljanju ter kakovost raziskav ter raznolikost (heterogenost) v njihovih zaključkih.

Rezultati

Devet raziskav je preverjalo zgolj učinke paradižnika oz. paradižnikovih izdelkov, sedem zgolj učinke likopena, ena pa učinke obojega. Dvanajst raziskav je vključilo zdrave preiskovance, preostale pa preiskovance z metabolnim sindromom, srčno-žilnimi obolenji, povišanim krvnim tlakom ali prekomerno telesno težo. Dodatek paradižnika oz. paradižnikovih izdelkov je statistično značilno vplival na znižanje krvne koncentracije LDL-holesterola in povečanje od pretoka odvisnega širjenja žil (slednje le pri raziskavah, ki so dodajale paradižnik oz. paradižnikove izdelke vsaj en teden). Vpliv dodatka paradižnika oz. paradižnikovih izdelkov na ostale obravnavane posredne kazalnike je bil zanemarljiv. Dodatek likopena je statistično značilno vplival na znižanje sistolnega krvnega pritiska, vendar je bila heterogenost med raziskavami velika,  na ostale obravnavane posredne kazalnike pa je imel dodatek likopena zanemarljiv učinek.

Zaključki

Avtorji raziskave zaključujejo, da ima povečan vnos paradižnika, paradižnikovih izdelkov oz. likopena lahko ugoden učinek na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med. 

Komentar strokovnjaka

Nezanemarljiv delež povezav boljših zdravstvenih izidov z višjim vnosom sadja in zelenjave lahko pojasnimo z vsebnostjo fitokemikalij v teh živilih. Fitokemikalije je skupno ime za več razredov bioaktivnih rastlinskih sekundarnih metabolitov, ki po zaužitju vzpodbujajo antioksidativno obrambo in detoksifikacijske poti, ter prispevajo k uravnavanju vnetnih procesov.

Med fitokemikalije poleg polifenolov (npr. antocianini v borovnicah) in organožveplovih spojin (npr. izotiocianati v brokoliju) uvrščamo tudi karotenoide. Eden izmed klasičnih predstavnikov slednjih je likopen, po katerem je znan predvsem paradižnik. Na podoben način je za korenček značilen beta-karoten, za špinačo pa lutein in zeaksantin. Vsi našteti so sicer z majhno močjo, toda zelo dosledno povezani z ugodnimi učinki, ponavadi na področju kardiovaskularnih in presnovnih izidov, s tem pa so vsaj posredno so vpleteni tudi v zdravje možganov. 

Zelenjavi bi naredili krivico, če bi jo obravnavali zgolj kot vir fitokemikalij. Da je paradižnik več kot samo vir likopena, namigujejo tudi rezultati meta-analize Chenga in sod. Paradižnik se je tam v primerjavi z likopenom izkazal s širšim naborom ugodnih učinkov. To ne preseneča, če upoštevamo, da paradižnik poleg likopena vsebuje tudi dobro mero vitamina C, vitaminov B- kompleksa, kalija, magnezija in prehranskih vlaknin ter nekaj v maščobni topnih vitaminov E in K.

Dodatek paradižnika (in ostale vrste zelenjave) v prehrano bo v večini situacij koristen (sploh če upoštevamo, da večji del prebivalstva zaužije premalo zelenjave). Glede zaželjenih količin se lahko za začetek ravnamo po ugotovitvah Chenga in sod., ki pravijo, da ima ugoden vpliv na vaskularne dejavnike tveganja redno uživanje 70-400 g paradižnika oz. paradižnikovih izdelkov (npr. paradižnikove mezge ali pasiranega paradižnika) na dan.

Nenad Kojić