Izhodišča in namen raziskave

Čeprav krvno-možganska pregrada v normalnih razmerah ščiti možgane pred vdorom številnih snovi in povzročiteljev bolezni iz krvnega obtoka, lahko ovira tudi prehod različnih zdravil in tako prispeva k njihovi slabši učinkovitosti. Izsledki predhodnih raziskav kažejo, da z usmerjenim ultrazvokom lahko začasno povečamo njeno prepustnost, zato so avtorji povzete raziskave preverjali varnost in učinkovitost tovrstnega ukrepa pri bolnikih z blagim kognitivnim upadom zaradi verjetne Alzheimerjeve bolezni, ki so prejemali intravenske infuzije anti-amiloidnih protiteles.

Metodološke značilnosti

V raziskavo so na podlagi prostovoljnega soglasja vključili dva bolnika in eno bolnico, stare 77, 59 in 64 let, ki so ustrezali kriterijem za zdravljenje z aducanumabom, enim izmed nedavno odobrenih protiteles za odstranjevanje beta-amiloida iz možganov. Ti kriteriji so vključevali prisotnost blagega kognitivnega upada, izmerjenega z različnimi standardiziranimi lestvicami in preizkusi umskih sposobnosti, povečano amiloidno breme, izmerjeno s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET), in atrofijo možganske skorje, ovrednoteno s strukturnim magnetnoresonančnim (MR) slikanjem, v čelnih, senčnih in temenskih režnjih  — delih možganov, ki so značilno prizadeti pri Alzheimerjevi bolezni. Pri bolnikih so izključili prisotnost drugih bolezenskih stanj in alela APOE4, ki je pri zdravljenju z aducanumabom povezan z večjim tveganjem za resne stranske učinke.

Bolniki so v prvem delu raziskave pol leta prejemali mesečne infuzije aducanumaba, dan po vsaki infuziji pa so raziskovalci z uporabo MR-slikanja (s katerim so natančno usmerili ultrazvočni snop), nizkofrekvenčnega ultrazvoka ter posebnega ultrazvočnega kontrastnega sredstva prehodno (od 24 do 48 ur) povečali prepustnost njihove krvno-možganske pregrade v čelnem in senčnem režnju ene možganske poloble. Ista področja v nasprotni polobli so zaradi odsotnosti tovrstne intervencije služila kot primerjava oziroma kontrola. Ker so predpostavili, da bo prehajanje aducanumaba v možgansko tkivo v obdobju kombiniranega zdravljenja večje, so bolniki iz varnostnih razlogov prejemali nekoliko manjše odmerke protiteles (največ 6 mg na kg telesne mase, za razliko od siceršnjega terapevtskega odmerka, ki znaša 10 mg na kg telesne mase). Raziskovalci so v tej fazi raziskave prepustnost krvno-možganske pregrade in prisotnost morebitnih stranskih učinkov zdravljenja z aducanumabom pri bolnikih vrednotili s serijskimi MR-slikanji s kontrastnim sredstvom (tik pred, med in 24 ter 48 ur po uporabi usmerjenega ultrazvoka), morebitni upad amiloidnega bremena v eni in drugi možganski polobli pa s serijskimi PET-slikanji (pred začetkom ter po treh, enajstih in devetnajstih tednih kombiniranega zdravljenja). Bolnike je v prvem tednu po vsakokratnem kombiniranem zdravljenju in nato tedensko do naslednje infuzije pregledal specialist nevrologije za izključitev morebitnih zapletov zdravljenja z usmerjenim ultrazvokom, sedmi dan po vsakem kombiniranem zdravljenju ter en dan pred naslednjo infuzijo pa so opravili še preizkuse umskih sposobnosti. V drugi fazi raziskave, v t. i. fazi spremljanja, ki je trajala 180 dni od zaključka kombiniranega zdravljenja, so bolniki mesečno prejemali polni odmerek aducanumaba, brez sočasnega usmerjenega ultrazvoka, in naštete preiskave opravljali v nekoliko daljših časovnih razmikih.

Rezultati in zaključki

Raziskovalci so pri vseh bolnikih po 26 tednih trajanja raziskave primerjali amiloidno breme v »eksperimentalnih« in »kontrolnih« možganskih poloblah ter ugotovili, da je povečanje prepustnosti krvno-možganske pregrade v »eksperimentalnih« poloblah ob enakem odmerku aducanumaba prispevalo k izrazitemu upadu amiloidnega bremena glede na »kontrolne« poloble. Opozarjajo, da gre zgolj za posreden izkaz večje učinkovitosti zdravljenja, saj neposrednega prehajanja aducanumaba v možgansko tkivo niso ovrednotili. Pri bolnikih ob tem ni prišlo do resnih zapletov ali stranskih učinkov zdravljenja, vendar raziskovalci dodajajo, da so posameznike z večjim tveganjem za tovrstne zaplete že izhodiščno izključili iz raziskave. Pri enem izmed bolnikov je v fazi spremljanja prišlo do merljivega upada umskih sposobnosti, vendar zaradi majhnega števila preiskovancev ni jasno, ali gre za posledico raziskave ali osnovne bolezni. Ker gre za pilotno raziskavo, kjer je bil osnovni namen preverjanje varnosti in izvedljivosti sočasnega zdravljenja z aducanumabom in usmerjenim ultrazvokom, so izsledki spodbudni, vendar bo metodo pred uvedbo v klinično prakso potrebno preveriti na bistveno večjem številu preiskovancev in nasloviti vprašanja o dejanski, ne zgolj slikovno-diagnostični učinkovitosti zdravljenja Alzheimerjeve bolezni z anti-amiloidnimi protitelesi.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.