ZDA se v zadnjih desetletjih spopadajo z naraščajočo smrtnostjo zaradi predoziranja z drogami in opioidnimi protibolečinskimi zdravili, kar je v letu 2021 povzročilo več kot 100.000 smrti. Opredelitev posameznikov, ki so za razvoj sindroma odvisnosti najbolj dovzetni, zato postaja čedalje pomembnejša. Ker ni znano, ali se simptomi, ki so skladni s sindromom odvisnosti in se razvijejo v najstniških letih, nadaljujejo tudi v odraslost in morda botrujejo zlorabi predpisanih zdravil, je skupina raziskovalcev analizirala podatke iz obširne raziskave, imenovane Spremljanje prihodnosti (ang. Monitoring the Future, MTF), ki od leta 1975 na državni ravni z uporabo vprašalnikov zbira samoporočane podatke o različnih vidikih življenjskega sloga, tudi o uporabi drog.

Raziskava MTF je zasnovana tako, da vprašalnike vsako leto prejme vzorec srednješolskih maturantov, starih 18 let, ki je primerljiv s splošno populacijo srednješolskih maturantov v ZDA. Naključno izbran delež teh preiskovancev vprašalnike po pošti prejema tudi kasneje, sprva vsaki dve leti, nato pa vsakih pet let. Avtorji povzete raziskave so v svojo analizo zajeli preiskovance iz dela vzorca, ki jim je bil ob začetku sodelovanja, med leti 1976 in 1986, naključno dodeljen podtip vprašalnika, ki naslavlja simptome sindroma odvisnosti od prepovedanih drog in drugih učinkovin. Na podlagi izhodiščnih odgovorov so maturante, ki so prvič odgovarjali na vprašanja med leti 1976 in 1986, razvrstili po številu prisotnih simptomov sindroma odvisnosti ter te podatke primerjali s tistimi, ki so jih od istih kohort pridobili kasneje, do vključno leta 2018. Pri analizi so upoštevali demografske značilnosti in osip preiskovancev, ki je med prvo in zadnjo ponovitvijo izpolnjevanja ankete v povprečju znašal 36,4 % izhodiščnega vzorca.

Pri prvem izpolnjevanju ankete je približno 20 % najstnikov poročalo o dveh ali treh simptomih sindroma odvisnosti, 12 % o štirih do petih simptomih in 11,5 % o šest ali več simptomih. Kar 68 % slednjih je o vsaj dveh simptomih poročalo tudi kasneje. Skupina najstnikov z največ simptomi sindroma odvisnosti je v primerjavi s tistimi, ki o simptomih niso poročali, s približno 1,5-krat večjo verjetnostjo uporabljala opioidna protibolečinska zdravila, pomirjevala ali uspavala in s približno dvakrat večjo verjetnostjo poročala tudi o njihovi nepravilni rabi v sklopu sindroma odvisnosti. Uporaba in odvisnost od predpisanih zdravil je bila pri preiskovancih v odrasli dobi pogostejša od zlorabe alkohola, konoplje in prepovedanih drog, pri najstnikih pa je bilo ravno obratno. Večina odraslih, ki so jim bila predpisana našteta zdravila, je pri 18 letih poročala o vsaj dveh simptomih sindroma odvisnosti.

Avtorji zaključujejo, da presejanje mladostnikov glede prisotnosti in izraženosti simptomov sindroma odvisnosti lahko prispeva k opredelitvi tistih posameznikov, ki so najbolj ogroženi za njegov kasnejši razvoj in nepravilno rabo predpisanih zdravil. Predpisovanje opioidnih protibolečinskih zdravil ter nekaterih pomirjeval in uspaval, ki sodijo med učinkovine z velikim tveganjem za razvoj odvisnosti, je pri posameznikih, ki so ogroženi za razvoj sindroma odvisnosti ali že imajo njegove simptome, nevarno. Avtorji zato zagovarjajo natančno preverjanje ogroženosti bolnika pred predpisom zdravil in dosledno spremljanje njihove rabe. Obenem tudi poudarjajo, da je potrebno pri razumevanju njihovih izsledkov in načrtovanju nadaljnjih tovrstnih raziskav upoštevati širši kontekst sprememb v pogostosti predpisovanja opioidnih zdravil in posledične opioidne krize. Kot slabosti povzete raziskave izpostavljajo nezadostno zastopanost posameznih delov družbe, ki so za razvoj sindroma odvisnosti najbolj ogroženi; po eni strani zaradi vzorčenja v MTF, ki ni zajelo posameznikov, ki šolanja niso dokončali ali ki so se šolali v prevzgojnih ustanovah, po drugi strani pa zaradi dejstva, da so posamezniki z najbolj izraženim sindromom odvisnosti pogosteje odstopili od sodelovanja v raziskavi. Avtorji na podlagi izsledkov zaključujejo, da se posamezniki, ki že kot najstniki poročajo o hudih ali številnih simptomih sindroma odvisnosti, zgolj z odraščanjem ne otresejo teh navad, zato predlagajo dodatno izobraževanje za srednješolce in mlade odrasle, ki bi lahko pripomoglo k ustreznejši rabi zdravil in izogibanju uporabi drog.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.