Izhodišča

Zaradi pogostosti uživanja kave bi že manjši vpliv na zdravje posameznika pomenil boljše zdravstveno stanje splošne populacije. Raziskave, ki preučujejo koristi v primerjavi s škodo zaradi uživanja kave, so dale nasprotujoče si rezultate.

Namen

Predstaviti že obstoječe povezave med uživanjem kave in različnimi zdravstvenimi izidi pri odraslih iz različnih držav.

Metodološki podatki

Avtorji predstavljajo krovni pregled metaanaliz, objavljenih do leta 2017. Vključuje 201 meta-analiz opazovalnih raziskav in 17 meta-analiz randomiziranih raziskav o  povezavi uživanja kave z zdravjem. Literaturo so iskali v spletnih bazah PubMed, Embase, CINAHL in Cochrane Database of Systematic Reviews.

Rezultati

Uživanje kave je bilo povezano s statistično značilnimi zaščitnimi učinki proti številnim boleznim, vključno s  srčno-žilnimi boleznimi, rakom prostate, maternice in jeter, levkemijo, melanomom in nemelanomskim rakom kože, kronično boleznijo, fibrozo ter cirozo jeter, sladkorno boleznijo tipa 2, metabolnim sindromom, ledvičnimi kamni, protinom, Parkinsonovo boleznijo, depresijo in Alzheimerjevo boleznijo. Za nekatere izide, vključno z boleznimi s smrtnimi izidi in srčno-žilnimi zapleti, je bilo ugotovljeno nelinearno povezovanje z uživanjem kave, pri čemer so bile za zmanjšanje tveganja najbolj učinkovite 3 do 4 skodelice na dan (v primerjavi z 0). Visok vnos kave je v primerjavi z nizkim vnosom zmanjšal tveganje za nastanek rakavih bolezni za 18%.

Med pomembnimi pogostejšimi neželenimi dogodki pri ljudeh z visoko porabo kave so bili pljučni rak, rak sečil, izguba nosečnosti, nizka porodna teža, prezgodnji porod in tveganje zlomov pri ženskah. Številni od teh neželenih učinkov so bili po upoštevanju sočasnega kajenja izključeni kot posledice uživanja kave, razen tveganja med nosečnostjo in tveganja za zlome pri ženskah.

Zaključek

Pitje kave v zmernih količinah je varno ali celo koristno, razen v redkih izjemah, kot med nosečnostjo in pri ženskah s povečanim tveganjem za zlome.

Povzel: Jan Planinc, študent medicine

Komentar strokovnjaka

Glede uživanja kave je znanstvena literatura v občutnem nasprotju z razširjenim (zmotnim) prepričanjem, da je kava samo škodljiva razvada. 

Kava je bogat vir polifenolov, biološko aktivnih snovi z ugodnimi učinki – kofeina, klorogeničnih kislin in drugih fenolnih spojin ter diterpenov in melanoidinov – ki spodbujajo delovanje telesu lastnih antioksidativnih in detoksifikacijskih mehanizmov in lahko prispevajo k zaščiti proti boleznim z vnetnimi izvori. Analize prehranskih navad v ZDA, Španiji, Franciji, na Norveškem, Finskem, Japonskem in Poljskem ugotavljajo, da je kava pravzaprav eden glavnih virov polifenolov v sodobni prehrani.

Zato ni veliko presenečenje, da je celo nekoliko nadpovprečno uživanje kave v opazovalnih raziskavah zelo dosledno povezano z dolgoživostjo in boljšimi zdravstvenimi izidi, v nadzorovanih kliničnih raziskavah pa z ugodnimi učinki na kazalce presnovnega in kardiovaskularnega zdravja.

Uživanje kave s kofeinom se odsvetuje med nosečnostjo, saj je vnos kofeina povezan z višjim tveganjem za izgubo nosečnosti in nižjo porodno težo. Pazljivost pri uživanju kofeina se svetuje tudi v primeru kardiovaskularnih bolezni, zaradi učinkov kofeina na krvni tlak in frekvenco srčnega utripa ter duševnih motenj, kot so anksiozne motnje, bipolarna motnja in shizofrenija, pri katerih bi lahko kofein poslabšal simptome. Več pozornosti pri uživanju večjih odmerkov kofeina pa se svetuje še vsem posameznikom, ki pogosteje zaznajo neželene učinke kot so nespečnost, živčnost, anksioznost, potenje ali tresavica.

Večina pozitivnih učinkov kave ni odvisna od kofeina, zato je dobra alternativa tudi kava brez kofeina, ki jo lahko brez večjih zadržkov uživa večina, vključno z ljudmi, ki so preobčutljivi na kofein.

Nenad Kojić