Izhodišča

Motnje dihanja med spanjem (v nadaljevanju: MDS) so zelo pogost, vendar ozdravljiv pojav pri odraslih ljudeh. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za raziskave povezav med tovrstnimi težavami in zdravstvenimi posledicami, kot so  hipertenzija, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. Rezultati nekaterih raziskav nakazujejo na povezavo med MDS in  kognitivnim upadom  pri starejših osebah. 

Namen raziskave

S sistematičnim pregledom izvirnih znanstvenih raziskav so avtorji preverjali povezavo med MDS in delovanjem kognitivnih funkcij ter tveganjem za kognitivni upad pri odraslih.  

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so sistematično preiskali platforme PubMed, EMBASE in PsychINFO, iz katerih so izluščili strokovne raziskave, ki so poročale o povezavi med MDS in delovanjem kognitivnih funkcij. Izbrali so raziskave, v katere je bilo vključenih vsaj 200 udeležencev s povprečno starostjo 40 let ali več. Vse izbrane raziskave so bile napisane v angleškem jeziku in narejene pred januarjem 2017.

Izbranih je bilo 14 raziskav, v katere je bilo skupno vključenih 4.288.419 moških in žensk. V nadaljevanju so s pomočjo statistične tehnike za združevanje rezultatov več epidemioloških raziskav (ang. pool analysis) analizirali šest  prospektivnih raziskav in sedem presečnih raziskav.

Rezultati

Analiza prospektivnih raziskav je pokazala, da je pri osebah z MDS za 26 odstotkov bolj verjetno, da bo prišlo do kognitivnega upada. Z analizo presečnih raziskav pa so pri osebah z MDS opazili slabše delovanje  izvršilnih funkcij v primerjavi z osebami brez MDS. Dokazov za povezavo med MDS ter upadom splošnih kognitivnih sposobnosti (ang. global cognition) in spomina raziskovalci niso našli.

Zaključki

Motnje dihanja med spanjem lahko predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za pojav kognitivnih motenj. Pravočasna prepoznava tovrstnih težav bi omogočila preventivno obravnavo in zmanjšala tveganje za kognitivni upad. 

Povzela: Janja Pečan

Komentar strokovnjakinje

Dober članek, ki povzema rezultate več raziskav z velikim številom bolnikov z motnjami dihanja v spanju, predvsem bolnikov s sindromom obstruktivne apneje v spanju (SOAS). Rezultati kažejo, da je pri več kot četrtini (26%) bolnikov z motnjami dihanja v spanju po štiridesetem letu prisoten kognitivni upad, v primerjavi z ostalimi, ki nimajo motenj dihanja. Gre predvsem za oslabljenost izvršilnih funkcij. Poleg raziskav, ki so obravnavane v tem članku, poznamo tudi številne manjše raziskave, ki so pri bolnikih s SOAS ob upadu kognitivnih funkcij pokazale tudi spremembe na posnetkih glave z magnetno resonanco (MR) – največkrat je šlo za okvare bele možganovine. Stopnja okvar je bila odvisna od resnosti motenj dihanja v spanju: bolniki z večjim številom premorov v dihanju na uro spanja so imeli večje spremembe in hujši kognitivni upad. Poleg strukturnega slikanja z MR so bile opravljene tudi raziskave s funkcijskim slikanjem, ki so potrdile spremembe pri bolnikih s SOAS. Še zanimivejše pa so raziskave, ki so pokazale, da so tako spremembe v možganovini kot tudi kognitivni upad pri teh bolnikih reverzibilni. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje motenj dihanja v spanju in redna uporaba dihalnega aparata med spanjem (CPAP-continous positive airway pressure), saj tako lahko pravočasno preprečimo dolgotrajne motnje kognicije.

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj