Izhodišča in namen raziskave

V letu 2015 je bilo število bolnikov z demenco po celem svetu ocenjeno na 46,8 milijona. To število naj bi se vsakih 20 let skoraj podvojilo. Ker so nevrodegenerativne bolezni, katerih posledica je demenca (npr. Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence), trenutno še neozdravljive, so nujno potrebne učinkovite preventivne strategije, ki bi zamejile strmo rast bolnikov v prihodnosti. Ker določenih dejavnikov tveganja za nastanek demence, kot so starost, spol in genetsko ozadje posameznika, ni mogoče spremeniti, je potrebno pozornost usmeriti v dejavnike tveganja, na katere lahko posamezniki tekom življenja uspešno vplivajo. Pri tem lahko v kliničnem okolju pomaga pred kratkim razvit LIBRA (LIfestyle for BRAin health) točkovnik, ki določa 9 dejavnikov tveganja in 3 zaščitne dejavnike, na katere lahko posamezniki vplivajo sami. Vsaki osebi je lahko tako s pomočjo točkovnika LIBRA določena številčna ocena, ki zdravniku pove, na katerem področju preventive pred demenco lahko njegov bolnik zniža svojo LIBRA oceno in s tem samo tveganje za razvoj demence. Raziskovalci so si zadali več ciljev, in sicer ugotoviti, če je LIBRA ocena povezana z nevropsihološkim in kognitivnim stanjem preiskovancev, starih od 45 do 75 let, če na natančnost ocene vpliva starost preiskovancev ter če je povezava med kognitivnim stanjem in LIBRA oceno bolj izražena pri preiskovancih s potrjenim blagim kognitivnim upadom ali preiskovancih, ki sami menijo, da jim je upadla kognitivna zmožnost.

Metodološke značilnosti

V presečno preiskavo je bilo vključenih 484 preiskovancev, starih od 45 do 75 let, ki so bili po spolu približno enako zastopani. Sodelovali so na podlagi obiska klinike, ki se ukvarja z bolniki, ki imajo blag kognitivni upad ali pa imajo občutek, da se jim je poslabšalo duševno in kognitivno stanje. Iz raziskave so izključili angleško negovoreče kandidate, kandidate, ki so na kratkem preizkusu spoznavnih sposobnosti (KPSS) dobili manj kot 20 točk, in tiste, ki so bili intelektualno manjzmožni. Prav tako so bili izključeni bolniki z zgodovino možganske kapi, travmatskih poškodb možganov, osebe z nevrološkimi motnjami, ki imajo znan vpliv na kognicijo, osebe, ki so v času raziskave zlorabljale nedovoljene substance, in osebe z znanimi hudimi psihiatričnimi motnjami. Vključeni so bili samo preiskovanci, ki so imeli podatke o najmanj devetih od dvanajstih dejavnikih tveganja/zaščite, ki so potrebni za izračun LIBRA ocene. Pri vseh preiskovancih so opravili preiskave na področju splošnega zdravja, duševnega zdravja in nevropsihiatričnega stanja. Vsak preiskovanec je tudi sam izpolnil vprašalnik o svojem zdravju. Edini dejavnik po LIBRA točkovniku, ki so ga raziskovalci izključili zaradi nezadostnih podatkov, je bila mediteranska dieta, ki je zaščitni dejavnik. Med dejavniki tveganja, ki so zvišali LIBRA oceno in s tem tveganje za demenco, najdemo depresijo, fizično neaktivnost, kajenje, hiperholesterolemijo, hipertenzijo v srednjih letih, prekomerno telesno težo v srednjih letih, bolezni koronarnih arterij, ledvično okvaro in diabetes. Zaščitni dejavniki pa so mediteranska dieta, visoka kognitivna aktivnost in zmerno pitje alkohola. Pri statistični analizi so raziskovalci primerjali rezultate skupine bolnikov, ki so imeli potrjen blag kognitivni upad, in skupino bolnikov, ki so sami ocenili, da jim je upadla kognicija, in so zato iskali pomoč na kliniki. Primerjali so tudi rezultate starostne skupine od 45 do 59 let in starostne skupine od 60 do 75 let.

Rezultati

Po svojih pričakovanjih so raziskovalci našli prepričljivo povezavo med višjo LIBRA oceno (višjim tveganjem za razvoj demence) ter depresijo in pridruženimi boleznimi pri vseh preiskovancih, z močnejšo povezavo pri preiskovancih v mlajši starostni skupini (45-59 let). Kognitivna rezerva je bila močan zaščitni faktor pri obeh starostnih skupinah, kar nakazuje na zaključek, da je dobra kognitivna sposobnost povezana z nižjim tveganjem za razvoj demence. Najpomembnejši vidik kognitivne sposobnosti, ki je najbolj vplival na nižanje LIBRA ocene in s tem nižje tveganje za demenco, je bilo dobro izvršilno funkcioniranje. Spet je bila povezava med le-tem in nižanjem LIBRA ocene močnejša pri mlajši skupini. Manj so na nižanje LIBRA ocene vplivali hitrost  procesiranja in učenje pri mlajši skupini ter hitrost procesiranja informacij, delovni spomin in jezik pri starejši skupini. Primerjava skupine s potrjenim blagim kognitivnim upadom in skupine s subjektivno oceno upada kognicije je pokazala, da sta depresija in večje zdravstveno breme bolj pomemben dejavnik tveganja za razvoj demence pri skupini z že potrjenim blagim kognitivnim upadom.

Zaključki

To je prva raziskava, ki je pokazala praktično uporabo LIBRA točkovnika v kliničnem okolju pri bolnikih, ki so iskali pomoč zaradi težav s kognicijo. Raziskava je pokazala, da imajo bolniki s potrjenim blagim kognitivnim upadom pomembno višjo LIBRA oceno, in s tem tveganje za demenco, kot osebe, ki svoje kognitivno stanje subjektivno ocenjujejo kot slabo. LIBRA ocena je pokazala šibko do zmerno korelacijo z več domenami kognicije (hitrost procesiranja informacij, delovni spomin, učenje, spomin, jezik, vidno-prostorsko funkcioniranje ter izvršilno funkcioniranje), ki so nižale oceno in tveganje za demenco. Zanimivo opažanje je bilo, da je boljše splošno kognitivno stanje močnejši zaščitni dejavnik v mlajši skupini kot v starejši, kar nakazuje na pomen ohranjanja dobrega kognitivnega stanja v srednjih letih. LIBRA točkovnik naj bi bil tako večinoma koristen za ocenjevanje tveganja za razvoj demence pri ljudeh v srednjih letih, kjer lahko s preventivo ljudje naredijo več kot v poznih letih, ko so za zvišano tveganje za demenco boljši kriteriji ocenjevanja tisti, ki vključujejo tudi dejavnike, na katere bolnik ne more vplivati (starost, spol). Raziskovalci so hkrati zaključili, da je LIBRA točkovnik uporabno orodje za oceno tveganja razvoja demence tudi pri ljudeh s potrjenim blagim kognitivnim upadom. Treba je poudariti, da so v tej fazi koristne preventivne terapije, ki delujejo na izboljšanju kognicije skozi vaje, kar lahko bolnikom potencialno zniža LIBRA oceno in tveganje za dokončni razvoj demence. Terapija, ki temelji na izboljšanju izvršilnih funkcij, naj bi bila pri izboljšanju blagega kognitivnega upada in omejevanju razvoja demence najuspešnejša. To se sklada z izsledki raziskave, ki daje izvršilno funkcioniranje na prvo mesto med kognitivnimi domenami, ki delujejo zaščitno proti razvoju demence. Raziskava je imela tudi nekaj omejitev, ki so vplivale na interpretacijo rezultatov. Zaradi narave klinike, ki so jo bolniki obiskovali, je smiselno, da so vsi sodelujoči že imeli določeno stopnjo kognitivnega upada ali pa so sami sumili na to, zato vzorec ni reprezentativen za celotno populacijo. Raziskava je narejena kot presečna raziskava, kar pomeni, da ni bilo možno izključiti povratne vzročnosti. Mediteranska dieta kot zaščitni dejavnik ni bila vključena v raziskavo, kar je lahko vplivalo na končni rezultat. Pomembno za reprezentativnost vzorca pa je bilo tudi dejstvo, da so bili vsi bolniki precej visoko izobraženi in so živeli v metropolitanskem okolju, kar ni nujno za vse osebe, ki bi jim določevali LIBRA točkovnik. Kljub omejitvam pa je raziskava dala veliko podatkov o splošni uporabnosti LIBRA točkovnika v kliničnem okolju. Pomembno je poudariti, da je LIBRA točkovnik orodje, ki ne vključuje dejavnikov tveganja, na katere bolniki sami ne morejo vplivati, zato je bolj kot orodje za napovedovanje demence uporaben za izboljšanje preventive pri vsakem posamezniku. Lahko je uporaben za tiste, ki v srednjih letih obiščejo zdravnika zato, ker so pri sebi opazili kognitivni upad, in bi radi vedeli, kaj lahko naredijo, da se zaščitijo pred razvojem demence, ter za ljudi, ki že imajo blag kognitivni upad in bi radi zaustavili napredovanje stanja v demenco. LIBRA točkovnik torej preda koristne informacije tako bolniku kot zdravniku, slednji pa lahko bolje svetuje pacientom glede preventive in tveganja za razvoj demence.

Povzela: Ida Muc, študentka medicine