Izsledki nedavne raziskave razkrivajo pomembno vlogo mikroglije pri uravnavanju ugodnega mikro-okolja v možganih. Znano je, da mikroglija z iztegovanjem in krčenjem delov celične membrane spremlja spremembe v sestavi zunajceličnega mikro-okolja, kar si lahko predstavljamo kot ponavljajoče se merjenje temperature vode v umivalniku z iztegovanjem in krčenjem prsta. V primeru zaznane poškodbe mikroglija usmeri svoje izrastke proti poškodbi, dinamika teh procesov pa je motena v primeru vnetja ali nevrodegeneracije. V seriji poskusov na posebej vzrejenem sevu miši, pri katerem ob dodatku določenega encima pride do predvidljivih sprememb v znotrajcelični signalizaciji, kar zmanjša gibljivost mikroglijalnih izrastkov ter moti nadzor mikro-okolja in odziv na morebitno poškodbo, so avtorji raziskave primerjali živali po dodatku encima z gensko enakimi sorojenci, ki encima niso prejeli. Ugotovili so, da se pri miših, pri katerih so izzvali motnjo v delovanju mikroglije, pojavljajo spontani epileptični napadi, ki skrajšajo življenjsko dobo testiranih miši v primerjavi s kontrolnimi živalmi. Izvedli so tudi poskus s ponavljajočim se draženjem brkov, ki je pri kontrolni skupini izzvalo povečano vzdraženje nekaterih živčnih celic, okrog katerih so znanstveniki kmalu opazili tudi večjo gostoto izrastkov mikroglije v primerjavi s celicami, ki niso bile vzdražene. Pri živalih, ki so prejele encim, je bil odziv mikroglije na celično vzdraženje slabši. Nazadnje so testiranim živalim delno povrnili delovanje mikroglije z dodatkom snovi, ki je sprožila (predhodno zavrto) signalno pot prek drugega prijemališča. Rezultati poskusov torej kažejo, da na »migetanje« mikroglije pomembno vpliva določena celična signalna pot ter da mikroglija s svojimi izrastki prispeva k uravnavanju vzdražnosti nevronov v mišjih modelih. Avtorji zaključujejo, da bi z nadaljnjimi poskusi na istem sevu miši lahko preučevali vlogo opredeljene signalne poti v povezavi z različnim nevrotransmiterji, ki nevrone bodisi vzdražijo ali pa vzdraženje zavirajo, ter delovanje mikroglije pri nekaterih bolezenskih stanjih, pri katerih pride do sprememb v vzdražnosti nevronov (npr. pri epilepsiji, Alzheimerjevi bolezni in travmatski poškodbi možganov).
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Merlini M, Rafalski VA, Ma K, Kim K-Y, Bushong EA, Rios Coronado PE s sod. Microglial Gi-dependent dynamics regulate brain network hyperexcitability. Nature Neuroscience. 2021; 24:19-23. DOI: 10.1038/s41593-020-00756-7