zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Z zgodnjim posredovanjem proti motnji avtističnega spektra

29. septembra 2021

Diagnoza motnje avtističnega spektra (MAS) se običajno postavi okoli tretjega leta otrokovega življenja, vendar so posamezne vedenjske lastnosti, značilne za MAS, lahko opazne že prej. Avtorji nedavno objavljene klinične raziskave z naključno razporeditvijo preiskovancev so preverjali, ali lahko s snemanjem interakcij med starši in dojenčki/malčki ter s strokovno podprtimi povratnimi informacijami, na podlagi katerih so starši prilagodili svoj način sporazumevanja z otroci, vplivajo na verjetnost, da bodo ti otroci pri starosti treh let izpolnjevali kriterije za postavitev diagnoze MAS. V raziskavo so bili vključeni otroci, ki so kazali vsaj tri od petih vedenjskih vzorcev MAS po standardizirani lestvici, vendar so bili premladi za diagnozo. Pri izvedbi raziskave so se raziskovalci opirali na metodologijo in rezultate predhodne raziskave, ki je pokazala, da lahko podobna intervencija ublaži stopnjo izražanja vedenjskih vzorcev MAS, vendar je bilo vanjo vključenih premalo otrok, da bi na podlagi izsledkov lahko sklepali na klinično (dejansko) učinkovitost ukrepov. 

V povzeto raziskavo so vključili 103 dojenčke z zgodnjimi vedenjskimi vzorci, značilnimi za MAS, ki so jih naključno razporedili v dve skupini: eksperimentalna skupina je bila deležna zgoraj opisane intervencije skozi deset srečanj v obdobju petih mesecev, ki so jih na domu družin izvajali strokovnjaki, starše pa so spodbujali, da pridobljene veščine sporazumevanja s svojimi otroci tudi redno uporabljajo. Kontrolna skupina je bila deležna t.i. običajne družbene podpore, ki je lahko obsegala različne programe v lokalnem okolju za pomoč otrokom z MAS, ali pa minimalno dodatno podporo staršem. Po 12 in 24 mesecih so vedenjske vzorce in splošni razvoj otrok ocenili strokovnjaki, ki niso vedeli, v katero skupino so bili otroci razporejeni. Izkazalo se je, da so otroci v eksperimentalni skupini statistično značilno manj verjetno izpolnjevali standardizirane kriterije za postavitev diagnoze MAS v starosti treh let v primerjavi z otroci v kontrolni skupini – oziroma, da se lahko s prilagojenim, ciljanim in sistematičnim posredovanjem v obdobju prvega pojava vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih, ublaži njihovo izražanje (vsaj) v času opazovanja. Čeprav so bili učinki po posameznih kategorijah sorazmerno majhni in je njihova dolgoročna korist zaenkrat še neznana, avtorji kot argument v prid uporabnosti raziskave izpostavljajo teoretična izhodišča, trajanje raziskave, velikost vzorca, nizko stopnjo osipa preiskovancev, sorazmerno dobro izvedljivost intervencije ter odsotnost njene škodljivosti. Dodajajo še, da bo za oceno dejanske učinkovitosti zgodnjega posredovanja vsekakor potrebno dolgoročno spremljanje teh otrok.

Povzela: Lana Blinc, dr. med. 

Bibliografski podatki o objavi

  • Whitehouse AJO, Varcin KJ, Pillar S, Billingham W, Alvares GA, Barbaro J s sod. Effect of Preemptive Intervention on Developmental Outcomes Among Infants Showing Early Signs of Autism: A Randomized Clinical Trial of Outcomes to Diagnosis. JAMA Pediatrics. Published online September 20, 2021. DOI: 10.1001/jamapediatrics.2021.3298

Kaj pravi znanost?

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več
V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Vpliv deferipona, vezalca železa, na potek Alzheimerjeve bolezni

V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Več
Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Spremembe sposobnosti sočustvovanja pri frontotemporalni demenci

Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo