O vplivih rdečega in predelanega mesa (RPM) na zdravje je bilo v znanstveni skupnosti prelitega veliko črnila. Čeprav prehranske smernice svetujejo zmernost v uživanju RPM, se je zaradi nasprotujočih si mnenj o ustreznosti zaključkov raziskav, na katerih temeljijo, nedolgo nazaj razvila živahna razprava, ki jo povzemamo v sorodnem prispevku. V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja RPM.

Kaj so prehranske smernice?

Prehranske smernice so skupek znanstveno podprtih priporočil, ki povzemajo in nadgrajujejo ugotovitve o vplivu različnih prehranskih vzorcev na zdravje ter na tej osnovi uporabnike usmerjajo k najbolj priporočljivim izbiram. Trenutno veljavne ameriške smernice (1) so prednostno namenjene oblikovalcem politike in zdravstvenim strokovnjakom, ki lahko priporočene prakse udejanjajo v različnih programih in svetujejo potrošnikom, nasvete pa prilagajajo tudi različnim življenjskim obdobjem (vključno s priporočili glede prehrane nosečnic in doječih mater). Evropske smernice (2) so v prvi vrsti namenjene potrošnikom, zaradi česar morajo biti ne le znanstveno utemeljene in ubesedene na razumljiv način, temveč tudi praktične za vsakdanjo rabo (ter tako vsaj delno prilagojene okolju, v katerem se izvajajo). Primer ožje usmerjenih priporočil predstavljajo smernice, prilagojene za osebe s povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni, za bolnike, ki bolezen že imajo, oziroma za zdravstvene delavce, ki jim svetujejo pri izbiri živil in sledenju prehranskim vzorcem. (3, 4)

Na čem prehranske smernice temeljijo?

Trenutno veljavne splošne smernice v ZDA temeljijo na sistematičnih pregledih in meta-analizah izvirnih raziskav. Pri tem so prednostno upoštevali tiste, ki so bile že zajete v predhodni izdaji smernic in v Znanstvenem poročilu svetovalnega odbora iz l. 2020, kakor tudi sveže raziskave na področju prehrane. Slednje so po vnaprej določenih in sistematičnih kriterijih analizirali bodisi avtorji sami bodisi so upoštevali analize iz poročil zveznih agencij in znanstvenih organizacij, ki so ravno tako potekale po vnaprej določenem postopku. Najnovejša izdaja smernic poskuša nasvete potrošnikom dodatno približati tudi z opredelitvijo in uporabo prehranskih vzorcev, izobraževanjem glede prehranskih potreb v različnih življenjskih obdobjih ter z nasveti, ki na teh potrebah temeljijo. (1)

Splošne evropske smernice povzemajo priporočila, ki so jih pripravile javnozdravstvene organizacije posameznih držav. Priporočila so v angleščino prevedli materni govorci ali računalniški programi, nato pa so jih pregledali in potrdili predstavniki Evropske skupine za prehrano in telesno dejavnost (High Level Group on Nutrition and Physical Activity). (2) V splošnem se spletišče, kjer so smernice objavljene, ravna po stopenjskem modelu, kjer v smernice in priporočila prednostno vključi vire najvišjega možnega reda. Viri prvega reda so mednarodne organizacije, vladni organi in kompetentni strokovnjaki ali institucije. Viri drugega reda so znanstvena in akademska združenja ter združenja strokovnjakov za javno zdravje. Viri tretjega reda so sistematični pregledi raziskav na področju prehrane, medicine in javnega zdravja, viri četrtega reda pa pregledni članki ali izvirne raziskave na istih področjih. (2a) Za Slovenijo so tako povzeta prehranska priporočila, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje oz. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in so prilagojena lokalnim prehranjevalnim navadam. (2, 5)

Priporočila Ameriškega združenja za sladkorno bolezen temeljijo na kliničnih raziskavah z naključno razporeditvijo preiskovancev ter sistematičnih pregledih in meta-analizah tovrstnih raziskav. Pripravili so jih vodilni strokovnjaki, pred objavo pa so šla tudi skozi postopek zunanje recenzije (ang. peer-review). (3) 

Slovenska Priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2 temeljijo na mednarodno priznanih merilih, ki klinična priporočila vrednotijo glede na zasnovo raziskav, iz katerih so bila pridobljena. Največjo težo imajo tako zaključki randomiziranih kontroliranih (kliničnih) raziskav, po možnosti multicentričnih, in meta-analiz. Sledijo zaključki kohortnih opazovalnih raziskav in meta-analiz tovrstnih raziskav, nato pa zaključki slabo kontroliranih ali nekontroliranih raziskav ter opazovalnih raziskav z metodološkimi pomanjkljivostmi. Nazadnje so navedeni zaključki iz dogovora delovne skupine. (4)

Ker specifična priporočila obravnavajo posameznike, ki so ogroženi za nastanek bolezni, oziroma bolnike, ki so bolezen že razvili, lahko sklepe in zaključke črpajo iz metodološko drugačnih raziskav, kot to velja za splošna priporočila. Več o vrstah raziskav, na katerih temeljijo dognanja v prehranski znanosti, si lahko ogledate tudi v predavanju Zakaj je prehrana težka, ki ga je pripravil Nenad Kojić, nutricionist in komunikator znanosti ter zunanji recenzent marsikaterega izmed povzetkov na področju prehrane, ki jih objavljamo na tem spletišču. 

Kaj smernice svetujejo glede uživanja rdečega in predelanega mesa?

Splošne prehranske smernice v ZDA in Evropi svetujejo uživanje čim manjših količin RPM zaradi povezave z višjim tveganjem za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih rakavih obolenj. (1, 2) Podobno zaradi povezave med prekomernim vnosom RPM in slabšim potekom bolezni svetujejo tudi smernice, namenjene sladkornim bolnikom in tistim, ki kažejo znake predstopnje sladkorne bolezni. (3, 4)

Povzela: Lana Blinc, dr. med.