Izhodišča in namen raziskave

Prekomerna prehranjenost in debelost se v svetovnem merilu uvrščata med vodilne zdravstvene težave, saj se je njuna pogostnost v zadnjih 45 letih potrojila do točke, ko je prekomerno prehranjenih oziroma debelih približno 50 % odraslih. Smernice med pomembnimi ukrepi za zmanjševanje bremena debelosti in prekomerne prehranjenosti priporočajo zmerno aerobno vadbo (ali kombinacijo aerobne telesne dejavnosti in vadbe proti uporu), ki naj tedensko traja vsaj 150 minut. Podatki, na katerih smernice slonijo, izhajajo predvsem iz starejših individualnih raziskav. Ker tudi večina obstoječih meta-analiz in sistematičnih pregledov vlogo aerobne vadbe pri izgubi prekomerne telesne mase podpira, vendar ne naslavlja vprašanja, koliko vadbe je potrebno za določeno izgubo telesne mase (tj. odnosa med odmerkom in odzivom, angl. dose-response relationship), je bil cilj povzete raziskave preučiti prav to.

Metodološke značilnosti

Avtorji so izvedli meta-analizo, v katero so vključili sistematično zbrane raziskave z naključno razporeditvijo odraslih preiskovancev, objavljene do 30. aprila 2024. Kriteriji za vključitev raziskav so zajemali še: indeks telesne mase preiskovancev več kot 25 kg/m² (oziroma več kot 23 kg/m², če je šlo za preiskovance iz azijskih držav) ali preiskovanci s centralno debelostjo (tj. kopičenjem maščevja predvsem v predelu trupa); izvedba vsaj 8-tedenske nadzorovane aerobne vadbe v eksperimentalni skupini; poročanje o vplivu telesne vadbe na vsaj en preučevani izid in poročanje o tedenski pogostnosti vadbe ter trajanju in intenzivnosti aerobne telesne dejavnosti pri posamezni seansi.

Glavni preučevani izidi so vključevali spremembo telesne mase (v kg) in zaplete (poškodbe ipd.), dodatni preučevani izidi pa so bili spremembe v obsegu pasu (v cm), deležu (v odstotkih) in masi (v kg) telesnega maščevja, površini visceralnega in podkožnega maščobnega tkiva (v cm²), samoporočani kakovosti življenja in zdravja ter morebitno zmanjšanje potrebe po zdravljenju s pogosto predpisovanimi zdravili za obvladovanje sladkorne bolezni ali previsokega krvnega pritiska.

Intenzivnost aerobne telesne vadbe je bila opredeljena kot nizka (med 1,6 in 3 MET), zmerna (med 3 in 6 MET) ali visoka (med 6 in 9 MET). Raziskovalci so s statistično analizo ovrednotili povezanost opredeljenih vidikov aerobne telesne vadbe in sprememb telesne sestave, dodatno pa tudi zanesljivost izsledkov in tveganje za pristranost pri vključenih raziskavah.

Rezultati

V statistično analizo je bilo vključenih 116 izvirnih raziskovalnih poročil s skupno 6880 preiskovanci. Med njimi je bilo 61 % žensk, povprečna starost pa je znašala 46 let. Največ (48) raziskav je bilo izvedenih v Severni Ameriki, 39 v Aziji, 18 v Evropi, 5 v Avstraliji, 4 v Južni Ameriki in 2 v Afriki. Večina raziskav (75) je vključevala predebele ali prekomerno prehranjene, a sicer zdrave preiskovance, v 41 raziskavah pa so sodelovali preiskovanci z debelostjo in pridruženimi boleznimi (npr. sladkorno boleznijo tipa 2 in arterijsko hipertenzijo). Program aerobne vadbe se je v 78 raziskavah stopnjeval, v 38 pa ne; tedensko trajanje vadbe je znašalo med 55 in 300 minut. Delež preiskovancev, ki je s sodelovanjem v raziskavah prenehal, je bil dokaj nizek: v 80 raziskavah je znašal manj kot 20 %, v 27 raziskavah 20 % ali več, ostale pa o tej meri niso poročale. Najpogostejši zapleti so vključevali blage do zmerne mišično-skeletne simptome zaradi poškodb sklepov ali artritisa. Ocenjeno tveganje za pristranost je bilo nizko pri 14 raziskavah, zmerno pri 48 in visoko pri 54 raziskavah.

Rezultati analize so pokazali, da je bilo 30 minut aerobne telesne dejavnosti tedensko povezanih s:

• statistično značilno izgubo telesne mase (0,52 kg, 95-odstotni interval zaupanja med -0,61 in -0,44 kg, ocenjena zanesljivost izsledka: zmerna),
• statistično značilnim zmanjšanjem obsega pasu (0,56 cm, 95-odstotni interval zaupanja med -0,67 in -0,45 cm, ocenjena zanesljivost izsledka: visoka)
• statistično značilnim upadom deleža telesnega maščevja (0,37 %, 95-odstotni interval zaupanja med -0,43 in -0,31 odstotka, ocenjena zanesljivost izsledka: zmerna)
• statistično značilnim zmanjšanjem površine visceralnega maščevja (v povprečju za 1,6 cm2, 95-odstotni interval zaupanja med -2,12 in -1,07 cm2, ocenjena zanesljivost izsledka: visoka) ter podkožnega maščevja (v povprečju za 1,37 cm2, 95-odstotni interval zaupanja med -1,82 in -0,92 cm2, ocenjena zanesljivost izsledka: zmerna).

Aerobna telesna dejavnost je bila povezana tudi z blagim izboljšanjem samoporočane kakovosti telesnega in duševnega zdravja ter z rahlo povečanim tveganjem za blage do zmerne zaplete (mišično-skeletne poškodbe). Iz rezultatov analize odnosa med odmerkom in odzivom raziskovalci sklepajo, da je za klinično (in ne zgolj statistično) značilno zmanjšanje telesne mase, obsega pasu in količine maščevja potrebnih vsaj 150 minut zmerne do visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden, kar se sklada s priporočilom, podanim v smernicah.

Zaključki

Avtorji raziskave na temelju svojih izsledkov zaključujejo, da se z naraščajočim trajanjem aerobne vadbe (pri različnih stopnjah intenzivnosti) zvezno zmanjšujejo telesna masa, obseg pasu in masa maščobnega tkiva ter da je za doseg klinično pomembnih sprememb tedensko potrebnih vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe. Čeprav v povezavi z aerobno vadbo niso zaznali zmanjšane potrebe po farmakološkem zdravljenju sladkorne bolezni ali arterijske hipertenzije, avtorji dodajajo, da sta zgolj dve raziskavi preverjali obstoj tovrstne povezave, pri čemer njun čas spremljanja preiskovancev ni presegel 16 tednov.

Med pomanjkljivostmi raziskave izpostavljajo raznolikost podatkov, ki zmanjšuje možnost posploševanja izsledkov, precenjeno moč povezanosti med aerobno vadbo in izgubo podkožnega maščevja na račun zaznane pristranosti objavljenih raziskav ter nezadostno količino zajetih podatkov o drugih vidikih življenjskega sloga, vključno s prehranskimi navadami in kajenjem, ki bi lahko pomembno prispevali k izračunani velikosti učinka aerobne vadbe na spremembe telesne sestave.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.