Izhodišča in namen

Alzheimerjeva bolezen (AB) je najpogostejši vzrok demence, saj jo lahko opazimo pri približno dveh tretjinah vseh bolnikov z demenco. Prav tako prizadene do 20 % vseh ljudi, starih nad 80 let. V zadnjih desetletjih lahko zato opazimo velika globalna prizadevanja strokovnjakov na področju raziskav preventive AB.

Raziskava je sistematičen pregled in meta-analiza izvirnih znanstvenih člankov, ki podajajo najnovejše zaključke o tem, kako zmanjšati tveganje pojava AB. Namen raziskave je predstavitev z dokazi podprtih možnih preventivnih praks proti AB.

Metodološke značilnosti

Avtorji so v sistematični pregled in meta-analizo vključili 243 izvirnih znanstvenih člankov o prospektivnih opazovalnih raziskavah in 153 izvirnih znanstvenih člankov o raziskavah z naključno razporeditvijo preiskovancev. Članke so iskali na platformah PubMed, Embase, Central, Clinicaltrials.gov in AlzRisk ter o kakovosti vključenih raziskav sklepali na podlagi uradnih točkovnikov, s katerimi so ocenili njihovo pristranskost, verodostojnost, doslednost in natančnost. Izvedli so dodatne statistične analize, kjer so kot možne vire pristranskosti upoštevali, da je manjšina analiziranih raziskav poleg demence izključila tudi blag kognitivni upad pri preiskovancih, da je bilo mestoma težko klinično ločiti med demenco, ki jo je povzročila AB, in demenco, nastalo zaradi kombinacije AB in žilnih obolenj, ter da je pri nekaterih raziskavah prišlo do pomembnega osipa preiskovancev. Vključili so članke v angleškem jeziku, objavljene do 1. marca 2019.

Rezultati

Na podlagi zbranih izsledkov meta-analiz so avtorji sestavili okvirne smernice za zdravljenje nekaterih stanj in spremembe v življenjskem slogu, ki lahko zmanjšajo tveganje za poznejši razvoj AB. Zdrav življenjski slog v mladosti in srednjih letih lahko zmanjša tveganje za pojav sladkorne bolezni, hipertenzije in prekomerne telesne mase. Vse našteto so dejavniki tveganja, ki zvišajo možnost pojava AB v starosti. Prav tako je dejavnik tveganja za starostnike lahko prenizka telesna masa ter premajhna skrb za duševno zdravje in kognitivno aktivnost skozi življenje. Z AB v starosti sta povezana tudi depresija in stres tekom življenja, v otroštvu in mladosti pa zaščitno delujeta pridobivanje izobrazbe ter zadosten spanec. Pomemben dejavnik tveganja so tudi poškodbe glave. Avtorji so iz raziskav izluščili še, da hiperhomocisteinemija in ortostatska hipotenzija zvišata tveganje pojava bolezni, in kot preventivni ukrep predlagali zdravila za nižanje ravni homocisteina v krvi in opazovanje kognicije oseb z ortostatsko hiponetzijo. Iz analiziranih raziskav so tudi zaključili, da hormonsko nadomestno zdravljenje z estrogenom (HNZE) ni priporočljiva terapija za preprečevanje AB pri ženskah v postmenopavzi. 

Zaključki

Avtorji so zaključili, da sta glede na izsledke najobetavnejši preventivi zdravljenje hiperhomocisteinemije in sledenje načelom zdravega življenjskega sloga. Prednost tega sistematičnega pregleda znanstvenih raziskav je veliko število vključenih raziskav, slabosti pa, da je pri prospektivnih opazovalnih raziskavah večja verjetnost za pristranskost raziskovalcev, da se raziskave z naključno razporeditvijo preiskovancev včasih težko posplošijo na večjo populacijo, na čas trajanja in na dozo oziroma vrsto terapije, težave pa se pojavijo tudi pri objektivnem diagnosticiranju kognitivnega upada pri preiskovancih. Poudarili so, da bo v prihodnosti potrebno izvesti več visokokakovostnih raziskav, da bi prišli do novih spoznanj o preventivi pri Alzheimerjevi bolezni.

Povzela: Ida Muc

Komentar strokovnjaka

Alzheimerjeva bolezen (AB) predstavlja veliko breme za posameznika, zdravstveni sistem in družbo. Pojavnost bolezni zaradi staranja prebivalstva narašča. Učinkovitega zdravljenja AB še ne poznamo, zato so zelo pomembni predvsem ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za pojav bolezni ali odložimo njen začetek. 

V različnih študijah so opisani številni dejavniki, ki bi lahko vplivali na nastanek AB, med njimi življenjski slog, genetika ter različna zdravila in prehranski dodatki. Preučevanje vpliva teh dejavnikov je zelo težavno. Da naštejemo nekaj razlogov za to: zaradi relativno majhnega vpliva posameznega dejavnika so potrebne študije z velikim številom udeležencev; diagnozo Alzheimerjeve bolezni je v zgodnjem obdobju težko potrditi; randomizirane, dvojno slepe, s placebom kontrolirane študije je za večino dejavnikov (kot je na primer življenjski slog) skoraj nemogoče izvesti; v retrospektivnih in prospektivnih opazovalnih študijah se ne da izogniti pristranskosti. 

Pomemben prispevek k oceni dejavnikov, ki preprečujejo AB, so zato meta-analize, s katerimi znanstveniki analizirajo vse kvalitetne obstoječe študije in na podlagi tega sklepajo o trdnosti dokazov. V pričujoči študiji so pregledali skoraj 400 raziskav in preučili vplive več kot 100 dejavnikov. Na podlagi dokazov so pripravili 20 predlogov za preprečevanje AB, predvsem v povezavi z desetimi dejavniki tveganja: sladkorno boleznijo, hiperhomocisteinemijo, telesno težo, izobrazbo, arterijsko hipertenzijo, ortostatsko hipotenzijo, poškodbami glave, miselno aktivnostjo, stresom in depresijo.

Kako naj torej upoštevamo izsledke raziskave? Kaj lahko naredimo sami, da zmanjšamo možnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni? Skupni imenovalec z dokazi podprtih dejavnikov je zdrav življenjski slog, ne samo v starosti, ampak že v mlajšem življenjskem obdobju. Poskrbeti moramo torej za telesno in miselno aktivnost, kvalitetno spanje ter uravnoteženo prehrano; vse to je dobra naložba za prihodnost. Jemanje zdravil ali prehranskih dodatkov pa (razen vitamina C ter specifičnih primerov, kot je hiperhomocisteinemija) zelo verjetno ne zmanjša tveganja za nastanek demence, zato je namesto nakupa dragih multivitaminskih pripravkov, ki jih mediji pogosto oglašujejo, denar bolj smiselno porabiti za kakšno potovanje, knjigo ali športno dejavnost.

doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med.