Izhodišča in namen raziskave

Prekomerno pitje alkohola lahko botruje razvoju številnih bolezni ter tako predstavlja izziv za posameznika in družbo. Čeprav številne raziskave kažejo na povezavo med prekomernim vnosom alkohola ter spremembami zgradbe in delovanja možganov, smer povezave ni jasna – nekateri izsledki namreč nakazujejo na možnost, da omenjene spremembe niso posledica zlorabe alkohola, temveč njen (delni) vzrok. Ker izvajanje raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev za ugotavljanje smeri vzročnosti ne bi bilo etično sprejemljivo, so avtorji povzete raziskave poskušali natančneje opredeliti vzrok in posledico z uporabo dvosmerne mendelske randomizacije.

Metodologija

Raziskovalci so v analizo vključili podatke skupno 763.874 odraslih preiskovancev, v povprečju starih 40 let, iz treh že opravljenih asociacijskih raziskav po celotnem genomu. Te so opredelile nekatere genske različice, ki naj bi bile povezane z debelino možganske skorje in prostornino nekaterih možganskih struktur (izmerjenih z uporabo magnetnoresonačnega slikanja), preiskovanci pa so hkrati poročali tudi o pogostosti uživanja alkoholnih pijač (ena raziskava je to beležila kot število tedensko zaužitih alkoholnih pijač, druga kot pogostost »popivanja« (angl. binge drinking) oziroma uživanja večjih količin alkohola ob dani priložnosti, tretja pa je primerjala posameznike z znano motnjo zaradi zlorabe alkohola in kontrolne posameznike). Z dvosmerno mendelsko randomizacijo so avtorji povzete raziskave, poenostavljeno rečeno, preverjali smer povezave med genskimi različicami, zgradbo možganov in uživanjem alkohola, pri tem pa so upoštevali tudi morebitne nevropsihiatrične bolezni, zlorabo drog, poškodbe in nevrodegeneracijo. S posebnimi računalniškimi modeli so nato izvedli še analize, s katerimi so opredelili vrste živčnih in glija celic, v katerih se izražajo izpostavljene genske različice, ter povezavo med njihovim izražanjem, zgradbo možganov in pitjem alkohola.

Rezultati

Izsledki nakazujejo na obstoj enosmernega vpliva gensko pogojene zgradbe možganov na pogostost uživanja alkohola, saj se zdi, da je genska nagnjenost k manjši debelini možganske skorje in večji prostornini desnega globusa pallidusa (sestavnega dela bazalnih ganglijev) statistično značilno povezana s pogostejšim tedenskim uživanjem alkohola in popivanjem, moč povezave pa je vztrajala tudi ob upoštevanju zgoraj naštetih dodatnih spremenljivk. Statistično značilne povezave v obratni smeri, torej med gensko pogojeno pogostostjo uživanja alkohola in debelino možganske skorje, raziskovalci z analizo niso zaznali. Opredelili so osem genov, ki so povezani z debelino možganske skorje in vnosom alkohola. Od tega se jih pet nahaja na istem lokusu kromosoma št. 17, večja stopnja njihove izraženosti (zlasti v glutamatnih nevronih) pa je sovpadala z manjšo debelino možganske skorje in večjim uživanjem alkohola.

Zaključki

Raziskovalci zaključujejo, da dedna nagnjenost k manjši debelini možganske skorje pri odraslih lahko vsaj delno prispeva k pogostejšemu (in bolj škodljivemu) vnosu alkohola. Kljub navedbi izsledkov drugih raziskav, ki kažejo, da pri mlajših posameznikih pitje alkohola lahko prispeva k tanjši možganski skorji (in ne obratno), to možnost zavračajo pri odraslih srednjih let, ki so jih vključili v svojo raziskavo. Čeprav bi njihov zaključek terjal natančnejšo obrazložitev predpostavke, da lahko o vplivu genov na zgradbo možganov verodostojno sklepamo pri kohorti, ki (verjetno dlje časa) uživa alkohol, je v besedilu ni. Ker ni podatka o tem, kdaj so vključeni posamezniki začeli piti, je obravnava uživanja alkohola zgolj kot odvisne, ne pa tudi kot morebitne moteče spremenljivke, delno zavajajoča. Med prednostmi raziskave poudarjajo številčnost vzorca in izvedbo dvosmerne analize, a dodajajo, da je treba izsledke interpretirati v kontekstu dodatnih raziskav, ki bodo enako raziskovalno vprašanje preverjale z uporabo drugačnih metod, saj zgolj na podlagi njihovih izsledkov še ne moremo sklepati o vzročnosti.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.