zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Povezava zgradbe možganov s pitjem alkohola

6. decembra 2022

Izhodišča in namen raziskave

Prekomerno pitje alkohola lahko botruje razvoju številnih bolezni ter tako predstavlja izziv za posameznika in družbo. Čeprav številne raziskave kažejo na povezavo med prekomernim vnosom alkohola ter spremembami zgradbe in delovanja možganov, smer povezave ni jasna – nekateri izsledki namreč nakazujejo na možnost, da omenjene spremembe niso posledica zlorabe alkohola, temveč njen (delni) vzrok. Ker izvajanje raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev za ugotavljanje smeri vzročnosti ne bi bilo etično sprejemljivo, so avtorji povzete raziskave poskušali natančneje opredeliti vzrok in posledico z uporabo dvosmerne mendelske randomizacije.

Metodologija

Raziskovalci so v analizo vključili podatke skupno 763.874 odraslih preiskovancev, v povprečju starih 40 let, iz treh že opravljenih asociacijskih raziskav po celotnem genomu. Te so opredelile nekatere genske različice, ki naj bi bile povezane z debelino možganske skorje in prostornino nekaterih možganskih struktur (izmerjenih z uporabo magnetnoresonačnega slikanja), preiskovanci pa so hkrati poročali tudi o pogostosti uživanja alkoholnih pijač (ena raziskava je to beležila kot število tedensko zaužitih alkoholnih pijač, druga kot pogostost »popivanja« (angl. binge drinking) oziroma uživanja večjih količin alkohola ob dani priložnosti, tretja pa je primerjala posameznike z znano motnjo zaradi zlorabe alkohola in kontrolne posameznike). Z dvosmerno mendelsko randomizacijo so avtorji povzete raziskave, poenostavljeno rečeno, preverjali smer povezave med genskimi različicami, zgradbo možganov in uživanjem alkohola, pri tem pa so upoštevali tudi morebitne nevropsihiatrične bolezni, zlorabo drog, poškodbe in nevrodegeneracijo. S posebnimi računalniškimi modeli so nato izvedli še analize, s katerimi so opredelili vrste živčnih in glija celic, v katerih se izražajo izpostavljene genske različice, ter povezavo med njihovim izražanjem, zgradbo možganov in pitjem alkohola.

Rezultati

Izsledki nakazujejo na obstoj enosmernega vpliva gensko pogojene zgradbe možganov na pogostost uživanja alkohola, saj se zdi, da je genska nagnjenost k manjši debelini možganske skorje in večji prostornini desnega globusa pallidusa (sestavnega dela bazalnih ganglijev) statistično značilno povezana s pogostejšim tedenskim uživanjem alkohola in popivanjem, moč povezave pa je vztrajala tudi ob upoštevanju zgoraj naštetih dodatnih spremenljivk. Statistično značilne povezave v obratni smeri, torej med gensko pogojeno pogostostjo uživanja alkohola in debelino možganske skorje, raziskovalci z analizo niso zaznali. Opredelili so osem genov, ki so povezani z debelino možganske skorje in vnosom alkohola. Od tega se jih pet nahaja na istem lokusu kromosoma št. 17, večja stopnja njihove izraženosti (zlasti v glutamatnih nevronih) pa je sovpadala z manjšo debelino možganske skorje in večjim uživanjem alkohola.

Zaključki

Raziskovalci zaključujejo, da dedna nagnjenost k manjši debelini možganske skorje pri odraslih lahko vsaj delno prispeva k pogostejšemu (in bolj škodljivemu) vnosu alkohola. Kljub navedbi izsledkov drugih raziskav, ki kažejo, da pri mlajših posameznikih pitje alkohola lahko prispeva k tanjši možganski skorji (in ne obratno), to možnost zavračajo pri odraslih srednjih let, ki so jih vključili v svojo raziskavo. Čeprav bi njihov zaključek terjal natančnejšo obrazložitev predpostavke, da lahko o vplivu genov na zgradbo možganov verodostojno sklepamo pri kohorti, ki (verjetno dlje časa) uživa alkohol, je v besedilu ni. Ker ni podatka o tem, kdaj so vključeni posamezniki začeli piti, je obravnava uživanja alkohola zgolj kot odvisne, ne pa tudi kot morebitne moteče spremenljivke, delno zavajajoča. Med prednostmi raziskave poudarjajo številčnost vzorca in izvedbo dvosmerne analize, a dodajajo, da je treba izsledke interpretirati v kontekstu dodatnih raziskav, ki bodo enako raziskovalno vprašanje preverjale z uporabo drugačnih metod, saj zgolj na podlagi njihovih izsledkov še ne moremo sklepati o vzročnosti.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Mavromatis LA, Rosoff DB, Cupertino RB, Garavan H, Mackey S, Lohoff FW. Association Between Brain Structure and Alcohol Use Behaviors in Adults: A Mendelian Randomization and Multiomics Study. JAMA Psychiatry. 2022;79(9):869-878. DOI:10.1001/jamapsychiatry.2022.2196

Kaj pravi znanost?

Opredelitev odslej upošteva prisotnost zdravstvenih zapletov zaradi prekomerne zamaščenosti ter priporoča diagnostične in terapevtske izboljšave.

Nova opredelitev debelosti

Opredelitev odslej upošteva prisotnost zdravstvenih zapletov zaradi prekomerne zamaščenosti ter priporoča diagnostične in terapevtske izboljšave.

Več
Čeprav izsledki poudarjajo zaščitne učinke oljčnega olja ne glede na kakovost prehrane, še vedno drži, da so učinki prehranskih vzorcev rezultat celote in ne posameznih sestavin.

Oljčno olje, kakovost prehrane in demenca

Čeprav izsledki poudarjajo zaščitne učinke oljčnega olja ne glede na kakovost prehrane, še vedno drži, da so učinki prehranskih vzorcev rezultat celote in ne posameznih sestavin.

Več
Razširjena uporaba prehranskih dopolnil, podvrženih bistveno manj strogim predpisom o izdelavi, oglaševanju in trženju v primerjavi z zdravili, predstavlja dejavnik tveganja za neželene posledice in zdravstvene zaplete.

Zdravilna roža zdravnika uboža (razen če bolniku škodi)

Razširjena uporaba prehranskih dopolnil, podvrženih bistveno manj strogim predpisom o izdelavi, oglaševanju in trženju v primerjavi z zdravili, predstavlja dejavnik tveganja za neželene posledice in zdravstvene zaplete.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo