Izhodišča in namen raziskave

Slabi socialni stiki ali pomanjkanje le-teh je že znan dejavnik tveganja za kognitivni upad. Na srečo je to tudi dejavnik tveganja, na katerega lahko v veliki meri vplivamo. Predvidevano je, da bi boljše ukrepanje proti družbeni izolaciji posameznikov po svetu zmanjšalo pojav demence za 4 %. Druženje vzpodbuja nevroprotektivne mehanizme, socialni stiki pa naj bi pripomogli k večji kognitivni rezervi. Koncept socialnih stikov je sestavljen iz treh komponent: strukture (različna socialna omrežja), funkcije (namen socialnega stika) ter kvalitete. Vse tri komponente so pomembne za varovanje kognicije tekom življenja.

Metodološke značilnosti

Gre za meta-analizo 13 longitudinalnih kohortnih raziskav s celega sveta, ki so skupno vključevale 28.614 preiskovancev. Da je bila raziskava vključena v analizo je morala izpolnjevati dva pogoja: vključevati je morala vsaj osnovne podatke o socialnih stikih preiskovancev in podatke o vsaj dvakrat ocenjenem kognitivnem stanju sodelujočih. Raziskovalci so izključili raziskave, pri katerih so imeli sodelujoči že potrjeno demenco. Med osnovne podatke o socialnih stikih so raziskovalci šteli status razmerja, bivalni status, pogostost druženja z družino in prijatelji, sodelovanje v skupnosti, družbeno podporo, prisotnost zaupnika v preiskovančevem življenju, zadovoljstvo z družbenimi odnosi in oceno osamljenosti. V oceno stanja kognicije pa so šteli globalno kognicijo, spomin, jezik in izvršilne funkcije. Prav tako so raziskovalci upoštevali zdravstveno stanje sodelujočih v raziskavah. V meta-analizi so obravnavali tudi razliko med vplivi socialnih stikov na kognicijo in življenje ljudi glede na njihov spol.

Rezultati

Rezultati so pokazali, da imajo ljudje, ki so poročeni ali živijo v partnerski skupnosti, nižji kognitivni upad kot samski ljudje. Osebe, ki stanujejo v skupnosti, so imele na splošno ocenjen počasnejši kognitivni upad. Letno, mesečno ali tedensko sodelovanje v družabnih skupinah ter mesečno ali tedensko druženje z družino in prijatelji je bilo povezano s počasnejšim upadom spomina. Preiskovanci, ki se po samooceni nikoli niso počutili osamljene, so imeli ocenjen počasnejši kognitivni upad in boljše izvršilno delovanje od tistih, ki so poročali pogoste občutke osamljenosti. Raziskovalci pa so poročali tudi o zanimivih razlikah med spoloma. Moški v partnerskih zvezah so imeli ocenjen hitrejši kognitivni upad kot samski moški. Za ženske pa so rezultati kazali obratno.

Zaključki

Izsledki nakazujejo, da socialni stiki pomagajo ohranjati kognitivne funkcije. Izpostavili so tudi, da je povezava med kognitivnim stanjem in socialnimi stiki dvosmerna. Boljše kognitivno stanje omogoča boljše in pogostejše socialne stike, le-ti pa delujejo varovalno za posameznikovo kognicijo. Predlagali so, da sobivanje in pogosto vključevanje v družabne skupine daje posameznikom možnost za razvijanje boljšega spomina in bolj vešče uporabe jezika. Nenavadna je povezava med hitrejšim kognitivnim upadom pri moških v partnerskih zvezah v primerjavi s samskimi moškimi. Raziskovalci so izpostavili, da so prejšnje raziskave pokazale obratno – poročeni moški so imeli manjši upad kognitivnega stanja kot poročene ženske. Predlagali so, da je pomembna razlika v starosti poročenih moških in žensk. Možje so statistično gledano ob poroki starejši od žen, zato imajo morda tekom razmerja hitrejši kognitivni upad. Rezultati glede tega, kdo ima več “kognitivne koristi” od zakonskega življenja, so tako nedokončni. Prejšnje raziskave pa so pokazale, da ženskam s sveže potrjeno demenco stiki z družino in prijatelji pomagajo bolj kot moškim v istem stanju. Raziskovalci so izpostavili, da je nizko število študij v svoje meritve vključilo kakovost socialnih stikov. Kvaliteta partnerskega odnosa ali pogostost občutka osamljenosti prav tako lahko vplivata na kognitivni upad. Predlagali so tudi, da se v prihodnosti raziskave osredotočajo na to, kako spremembe v socialnih stikih vplivajo na hitrost kognitivnega upada pri ljudeh z demenco. Na splošno je raziskava pokazala, da občutek povezanosti z ljudmi v posameznikovem življenju poveča kognitivno rezervo preko zmanjšanja stresa ter upočasnitve upada spomina in izvršilnih funkcij. Potrdili so dognanja prejšnjih podobnih raziskav, da imamo ljudje kot družbena bitja veliko kognitivno korist od druženja z ostalimi ljudmi.

Povzela: Ida Muc, študentka medicine