Izhodišča

Naše dnevne ritme uravnava ciklično izmenjavanje dneva in noči. Telo se z različnimi hormoni odzove na količino svetlobe v določenem delu dneva. Ponoči se izloča melatonin, ko pa zjutraj posije sonce, se njegovo izločanje hitro ustavi. Enako se zgodi tudi, če smo tekom noči izpostavljeni umetni svetlobi. Tako se podrejo biološki in vedenjski ritmi, hkrati pa se poveča možnost za nastanek nekaterih bolezni.

Namen raziskave

V raziskavi so iskali povezavo med količino zunanje umetne svetlobe, kvaliteto spanja in duševnimi boleznimi pri ameriških mladostnikih.

Metodološke značilnosti

Gre za populacijsko, presečno raziskavo o najstnikih iz ZDA, ki so sodelovali v nacionalni anketi (National Comorbidity Survey–Adolescent Supplement) med februarjem 2001 in januarjem 2004. V to raziskavo so bili vključeni odgovori 10.123 mladostnikov starih 13–18 let.

Spalne vzorce mladostnikov so raziskovalci ocenili glede na odgovore v anketi o tem, kdaj hodijo med tednom spat, koliko časa spijo, kdaj zaspijo in za koliko podaljšajo spanje med vikendom. Z osebnim strukturiranim diagnostičnim intervjujem so opredelili, ali so anketiranci zlorabljali tobak, alkohol in prepovedane droge ter kakšne razpoloženjske, tesnobne in vedenjske motnje so imeli v preteklem letu.

Podatke o količini umetne svetlobe ponoči, na področju, kjer so mladostniki živeli, so pridobili s sateliti. Avtorji priznavajo, da to ni bil najboljši način za pridobivanje podatkov, saj niso izmerili dejanske izpostavljenosti preiskovancev umetni svetlobi, temveč so jo zgolj posredno ocenili..

Rezultati

Ugotovili so, da je družbenoekonomski status koreliral s količino zunanje umetne svetlobe, ki so ji bili najstniki izpostavljeni med spanjem. Mladostniki iz rasnih oz. etničnih manjšin in iz družin z nižjim dohodkom so bili izpostavljeni višjemu nivoju zunanje umetne svetlobe.

Ko so iskali povezave med količino zunanje umetne svetlobe in spalnimi navadami, so ugotovili, da so mladostniki, ki so bili ponoči izpostavljeni večji količini svetlobe, poročali, da so med tednom pozneje zaspali. Tisti z najnižjo izpostavljenostjo pa so spali dalj časa.

Poleg tega so mladostniki, ki so živeli v okoljih z visoko izpostavljenostjo svetlobnemu onesnaženju, imeli tudi večjo možnost za razvoj razpoloženjskih motenj, kot sta bipolarna motnja in depresija, ter tesnobnih motenj, kot na primer specifične fobije. 

Zaključki

V tej raziskavi so večjo izpostavljenost zunanji umetni svetlobi povezali s slabšimi spalnimi vzorci ter razpoloženjskimi in tesnobnimi motnjami pri najstnikih. Nadaljnje raziskave bodo morale razjasniti, ali bi znižanje zunanje umetne svetlobe pozitivno vplivalo na mentalno zdravje in na spalne navade.

Povzela: Kristina Colja

Komentar strokovnjakinje

Gre za subjektivno raziskavo, ki je na podlagi anket na velikem vzorcu mladostnikov iskala povezavo med zunanjo osvetlitvijo in vzorci spanja. Zunanjo umetno svetlobo so ocenjevali na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo satelitov. Ob tem pa niso upoštevali zatemnjenosti prostorov (zaradi rulet, žaluzij in drugih zatemnitev na oknih), kar pomembno vpliva na notranjo osvetlitev spalnih prostorov. Ravno tako študija ni upoštevala izpostavljenosti umetni svetlobi v samih prostorih, predvsem virom modre svetlobe – telefonom in pametnim tablicam, katerih uporaba pred spanjem pomembno vpliva na zakasnitev uspavanja. Študija je pokazala, da v naseljih z višjo svetlobno onesnaženostjo mladostniki spijo slabše in imajo več motenj razpoloženja. Za natančnejšo opredelitev problema pa bi priporočala študije, ki s pomočjo  aktimetrov in luxmetrov individualno merijo izpostavljenost svetlobi ter njen vpliv na vzorce spanja.

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj