Izhodišča, namen in metodološke značilnosti raziskave

Biološki označevalci Alzheimerjeve bolezni, vključno s plaki amiloida beta in nevrofibrilarnimi pentljami so, kot kažejo nekateri izsledki, prisotni ne le v možganih, temveč tudi v mrežnicah bolnikov, in to, kot velja tudi za možgane, se lahko kaže še pred pojavom prvih bolezenskih znakov. Avtorji povzete raziskave so zato v mrežnicah, posmrtno odvzetih 86 darovalcem, ki so pred smrtjo prejeli bodisi diagnozo blagega kognitivnega upada zaradi verjetne Alzheimerjeve bolezni bodisi polno razvite Alzheimerjeve bolezni ali pa so bili kognitivno neoškodovani, preverjali prisotnost in razporeditev amiloidnih plakov, nevrofibrilarnih pentelj, nevrodegeneracije in vnetja. Zanimalo jih je tudi, ali in do kolikšne mere se našteti biološki označevalci ujemajo s primerljivimi morebitnimi bolezenskimi spremembami v možganih, odvzetih podskupini posmrtnih darovalcev, in izidom kognitivnega testiranja za časa njihovega življenja. Izključitveni kriteriji so zajemali prisotnost bolezni mrežnice ali očesa, vključno z makularno degeneracijo, glavkomom in diabetično retinopatijo.

Rezultati in zaključki

Ugotovili so, da so imeli bolniki z blagim kognitivnim upadom ali Alzheimerjevo boleznijo statistično značilno več amiloidnih plakov v mrežnici, v primerjavi s kontrolnimi posamezniki, kar se je skladalo tudi s prisotnostjo in razširjenostjo nevrodegeneracije in vnetja v istem tkivu. Prisotnost in količina amiloidnih odlag ter stopnja nevrodegeneracije v mrežnici sta se dobro ujemali tudi s količino in razširjenostjo amiloida beta, nevrofibrilarnih pentelj in nevrodegenerativnih sprememb v možganih. Prisotnost amiloidnih plakov in vnetja v mrežnici pa se je dobro prekrivala z doseženim rezultatom na preizkusih kognitivnih sposobnosti, na podlagi katerega so preiskovanci pred smrtjo prejeli diagnozo blagega kognitivnega upada ali verjetne Alzheimerjeve bolezni (dokončna postavitev diagnoze je zaenkrat še vedno mogoča le na podlagi pregleda možganskega tkiva po smrti). Avtorji raziskave tako zaključujejo, da njihovi izsledki ponujajo iztočnico za nadaljnji razvoj preiskovalnih metod, s katerimi bi lahko bolezenske procese v sklopu Alzheimerjeve bolezni zaznali še pred pojavom kliničnih znakov, kar bi lahko pomembno vplivalo tudi na uspešnost zdravljenja. Dodajajo pa, da trenutno še obstajajo neskladja med izsledki sorodnih raziskav, ki so verjetno posledica različnih raziskovalnih metod in ki bi jih bilo potrebno poenotiti, preden bi na podlagi izsledkov lahko oblikovali standardiziran diagnostični pristop.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.